Mašna daritev - Govorica znamenj in besed -> Začetni obred

Mašnik zbrano občestvo povabi k splošnemu priznanju grehov in k skupnemu kesanju. Vsemogočnemu Bogu in vsem navzočim priznaš, da si grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Pri besedah 'žal mi je, zelo mi je žal' se trkaš na prsi. S tem dejanjem ponižno priznaš svoje grehe, ki imajo svoj izvor v srcu, se jih kesaš in se jim odpoveš. Z udarci na srce simbolično samega sebe kaznuješ. Tako posnemaš cestninarja v evangeliju, ki je pri molitvi v templju stal daleč proč in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: 'Bog, bodi milostljiv meni grešniku!' (Lk 18,13).

Če je tvoje priznanje krivde in kesanje iskreno, imaš v sebi tudi odločno voljo, da se boš poboljšal. Tvoje trkanje na prsi je zato tudi klic k doslednejši ljubezni do Boga in do bližnjega.

Daniel Rops je zapisal: O da bi trikratno trkanje na prsi moje srce pretreslo, mojo dušo, odrevenelo v smrtnem spanju, prebudilo in jo spomnilo njenih dolžnosti!

Romano Guardini te glede trkanja na prsi takole poučuje: Ne dotikajmo se obleke narahlo samo s konci prstov, zaprta pest naj bije na prsi. Nemara si že kdaj videl na starih slikah sv. Hieronima, ko kleči v puščavi, kako vihti kamen v roki in se bije na prsi. To je udarec, ne rahlo božanje. Naj udari ob vrata našega notranjega sveta in jih pretrese. Potem čutimo, kaj pomeni. (€Ś) To pomeni torej, če se človek trka na prsi: Prebuja se. Drami svojo notranjost, da začuje Božji klic. Postavi se na stran Boga in kaznuje samega sebe. Spoznanje torej je to, kesanje in spreobrnjenje.

Ko prosiš sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in vse navzoče, naj prosijo zate Boga, nebeškega Očeta, priznavaš, da je pri mašni daritvi s teboj in z vsemi navzočimi povezana vsa nebeška Cerkev. Posebno mesto gre pri tem Devici Mariji, ki je bila navzoča že na Kalvariji. Bodi pri sveti maši skupaj z njo in pod njenih vodstvom.

Daniel Rops pravi: Čistost presvete Device, kri mučencev in svetla potrpežljivost svetnikov, te so postale moje rešiteljice. Skrivnostno me rešuje zasluženje drugih, zakaj skrivnostno je občestvo svetnikov.

Mašnik v obliki prošnje k Bogu moli nezakramentalno odvezo: Usmili se nas, vsemogočni Bog, odpusti nam naše grehe in nas privedi v večno življenje.