Vemo, da je Cerkev vpeljala evharistične kongrese kot odgovor na versko neznanje in brezbrižnost glede središčne skrivnosti Cerkve, ki je evharistija. Človeštvo, ki se je oddaljilo od Boga, naj bi v evharistiji spet našlo rešitev. Evharistični kongres je najslovesnejši javni izraz češčenja evharistije, nekakšen javni shod, h kateremu je povabljena celotna krajevna Cerkev. Biti mora resnično znamenje vere in ljubezni.

Pokojni papež Janez Pavel II., ki je izredno cenil evharistijo, je zelo cenil tudi evharistične kongrese in se jih tudi sam udeleževal. Ob sklepu evharističnega kongresa v Mehiki leta 2004 je razglasil še leto evharistije in napovedal sinodo o evharistiji za leto 2005. V obrazložitvi je zapisal: Pri dejanski izvedbi evharističnega leta pričakujem, da bodo pastirji krajevnih Cerkva pobožnost do tako velike skrivnosti ustrezno zaznamovali. Sicer pa sobratom v škofovski službi ne bo težko razumeti, da ta pobuda€Śki posega v takšno globino duhovnosti, v nobenem primeru ne ovira posebnih pastoralnih načrtov v škofijah. Nasprotno, evharistično leto jih lahko učinkovito razsvetli in jih zasidra v skrivnost, ki je korenina in hkrati skrivnost duhovnega življenja vernikov, kakor tudi vseh pobud krajevnih Cerkva. Ne zahtevam torej prekinitev uresničevanja pastoralnih usmeritev v posameznih škofijah, ampak nagovarjam k poudarjanju evharistične razsežnosti v vsem krščanskem življenju in delovanju (t. 5). Evharistična prenova je samo nadgradnja redne pastorale, ki mora teči po ustaljenih načrtih.

V pobudi za slovenski evharistični kongres je bilo med drugim zapisano, da je bila izvedba Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem milostni dogodek in eno najpomembnejših dejanj Cerkve na Slovenskem v zadnjih letih. Prvi sad in logično nadaljevanje plenarnega zbora pa bi bil ravno evharistični kongres, ki bi tako postal močna spodbuda za uresničevanje sklepov plenarnega zbora. Kajti da bi se to moglo zgoditi, je potrebno, da se prebudi vsa Slovenija. To pa bi se moglo zgoditi prav po obhajanju takega kongresa. Znamenja in zahteve časa so tako jasni, potrebe pa tako pereče, da kličejo k takojšnjim rešitvam in bilo vsako zavlačevanje lahko usodno za prihodnost Cerkve na Slovenskem. Prepričani smo, da evharistični kongres ne bo oviral nobenega projekta, ki ga ima Cerkev na Slovenskem, ampak bo, prav nasprotno, vsem projektom dal pravega zagona. Morda pa pastoralna prenova, ki smo si jo obetali od Plenarnega zbora, ni zaživela tako kot smo upali in pričakovali, ker je nismo povezali z evharistično prenovo, je zapisal g. škof Andrej Glavan.

Na II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani leta 1935, so se slovenski verniki temeljito pripravljali. Lahko rečemo, da je bilo nekaj let pred kongresom pravo evharistično gibanje, ki je vplivalo na evharistično prenovo vernikov. Zelo se je povečalo število obhajil, s tem v zvezi pa tudi število spovedi. V zborniku beremo: Spomladi leta 1935 se je v vsej Sloveniji in deloma tudi drugod med katoličani v državi izvršila tako obsežna in globoka bližnja priprava, kakor je pri nas še nismo imeli sreče doživeti.

Razlogi za evharistični kongres so: želja Cerkve, želja papežev, predvsem pa globoka duhovna in materialna kriza, v kateri živimo. Razlogi so pa tudi psihološki. Narod potrebuje vsakih nekaj let močnejših zunanjih, a poglobljenih manifestacij, ki ga prebudijo iz apatičnosti, brezbrižnosti, potrebuje dogodkov, ki ga povežejo med seboj in mu dvignejo samozavest, kot sta bila na primer oba papeževa obiska. Še zdaleč pa ne sme iti za razkazovanje moči ali za nostalgijo po starih predvojnih časih.

Slovenski škofje so s 1. januarjem 2009 napovedali evharistični kongres za Slovenijo in nas povabili k evharistični prenovi ter poglobljeni osebni in družinski molitvi. Cilj te prenove je, pravijo škofje, da bi se še bolj dosledno odločali za življenje. Iz redne in dejavne udeležbe pri maši, zlasti nedeljski, bomo v Božji besedi dobivali luč, v evharističnem kruhu pa moč za polno osebno, družinsko in župnijsko krščansko življenje ter vedno bolj postajali dar za življenje sveta. O tem so ob svojem obisku v Vatikanu poročali tudi sv. očetu, ki jih je pohvalil za zamisel, da bi vse občestvo zbrali ob evharistični skrivnosti, ki je vir in vrhunec življenja in poslanstva Cerkve.

Vsi, ki smo zadolženi za izvedbo kongresa se zavedamo, da evharistični kongres nikoli ni samo enkraten dogodek, temveč dogajanje. Evharistični kongres namreč ni le ena izmed številnih slovesnosti, ki jih vsako leto obhajamo po naših škofijah in župnijah, ampak veliki misijon vsega slovenskega naroda, ki zato zahteva temeljito duhovno pripravo, brez katere ni pravega uspeha. Cilj kongresa je prenova vsega verskega življenja v Sloveniji, vse prenoviti v Kristusu preko najmočnejšega pripomočka, ki je sveta evharistija.

V pripravi na evharistični kongres leta 1935 beremo, da so verniki v tem času veliko molili. Posebna molitev je bila natisnjena na 420.000 podobicah. Po župnijah so delovali posebni župnijski pripravljalni odbori. Organizirali so postavljanje evharističnih križev. Duhovniki so o sveti evharistiji veliko pridigali. Po župnijah so bile duhovne vaje po stanovih, misijoni, tridnevnice, ure češčenja, otroške evharistične prireditve, dijaške akademije z evharistično vsebino, procesije in podobno. Že od leta 1932 so prirejali tudi evharistične shode v Celju, Novem mestu in Ljubljani. Leta 1933 je bilo veliko evharističnih shodov posebej za otroke in mladino. Dekanijski shodi so bili tudi v letu 1934, najpomembnejši pa je bil evharistični kongres v Mariboru septembra 1934.

Evharistični kongres je samo višek dogajanja, ki se mora začeti doma, v vsakdanjem življenju, in bo uspel, če se bo poglobil naš odnos do evharističnega Jezusa in če bomo v življenju vedno bolj zvesto spolnjevali njegovo voljo, predvsem v ljubezni do Boga in do vsakega človeka, zlasti najbolj pomoči potrebnega. Poleg tega je na prvem mestu potrebna molitev, ki nas bo pripravljala na sprejem božje milosti. Hkrati bo klicala Svetega Duha tudi na tiste, ki ne bodo molili in se na kongres ne bodo pripravljali. Poleg molitve, ki je na podobici, smo povabljeni čim večkrat zmoliti desetko rožnega venca ki je postavil sveto evharistijo. Vabljeni smo v cerkev tudi k delavniški maši ter večkrat obiskati najsvetejše. V pomoč so nam posebne knjižice Častimo Jezusa v Najsvetejšem, ki jih lahko kupimo in ponesemo domov ter molimo tudi doma. Škofje so povabili vse duhovnike, redovnike in redovnice, naj skušamo najti vsak dan čas za osebno molitev pred tabernakljem tudi zunaj maše. Kateheze otrok in srečanja mladih naj se, če je le mogoče, pogosto začnejo ali končajo v cerkvi z molitvijo pred tabernakljem. V vsaki župniji in redovni hiši naj skrbno pripravijo, prenovijo in poživijo dan celodnevnega češčenja in drugih evharističnih slavij. Slovesneje naj bi obhajali tudi praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, telovsko procesijo in druga evharistična slavja. V vsaki župniji naj bo vsak teden vsaj polurna molitev pred Najsvetejšim. Poživimo naj obhajanje prvih petkov in prvih sobot. Vsem župnijam in redovnim hišam je bil poslan poseben plakat, ki vabi vse verne k nabiranju duhovnega šopka za uspeh kongresa. Verniki so povabljeni, da si med tednom vzamejo čas za pripravo na nedeljsko mašo, da že vnaprej preberejo berila. Duhovniki naj skušamo tudi pri homiliji razlagati dele bogoslužja, ki so nekaterim, tudi vernim, nerazumljiva.

V želji, da bi se verniki čim bolj vključili v pripravo na kongres, smo vsem dekanijam priporočili tudi dekanijske evharistične dneve. Več je bilo že izvedenih, nekateri z veliko udeležbo kot na primer v dekaniji Žužemberk, kjer je prišlo na srečanje 2000 vernikov, drugod pa jih bodo izvedli kasneje, nekateri prihodnjo pomlad.

Poleg šmarnic v maju in vrtnic v juniju so bile tudi pastoralen konference in pastoralni tečaji posvečeni evharistiji. Tudi ŽPS so imeli za temo evharistijo. S 1. januarjem 2010 bo vsakodnevna duhovna misel na radiu Ognjišče pol leta posvečena evharistiji. V marcu bo radijski misijon, ki ga bodo vodili škofje, posvečen evharistiji in duhovništvu. Razen tega pa bomo v marcu, v tednu družine, imeli tudi škofijska evharistična srečanja v naših stolnicah, kamor bomo še posebej povabili družine z otroki. Večina teh srečanj bo v nedeljo 21. marca, sklep pa bo v ljubljanski stolnici v soboto, 27. marca 2010.

Nekateri v svojih ugovorih kongresu pravijo, da naj v prihodnosti več naredimo na tem, da bo evharistija resnično središče našega življenja tam, kjer smo, v vsakdanjem življenju in v domačih občestvih. Pravijo, da manjka življenja iz Božje besede, ki podpira prepoznavanje delovanja Boga tukaj in sedaj, da uporabljamo govorico o evharistiji, ki je mladi ne razumejo itd. Vse to drži. Morda pa bo ravno priprava na evharistični kongres tista, ki bo omogočila ali vsaj pospešila, da bo evharistija postala bolj razumljiva tudi mladim in da bo evharistija postala resnično središče našega življenja tam, kjer živimo in da bo prav ta priprava in potem kongres povečala in podprla življenje iz Božje besede. Prav tako podpiramo zamisel, da velika množična srečanja ne smejo biti prepogostna, vendar pa je tudi res, da bo od zadnjega evharističnega kongresa prihodnje leto minilo 75 let in da smo se na tega začeli pripravljati že leta 2007 in predlagali, naj bo čim manj drugih takih srečanj, da bo evharistija prišla do izraza. Evharistični kongres bo uspel, če bo duhovno pripravo nanj podprlo in se vanjo vključilo poleg vernikov tudi čim več cerkvenih ustanov, katoliških združenj, gibanj in naših medijev.