Zbral in uredil Wilhelm MĂźhs Novi svet, Ljubljana 2005

Knjiga Apostolska dela s preprostimi in zanesljivimi potezami opisuje življenje prve krščanske skupnosti: Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah.

Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje (Apd 2, 42-47).

Iz tega pričevanja razumemo, kako je Cerkev na začetku živela, rasla in se širila okrog €œlomljenja kruha€. Evharistija, središče življenja Cerkve, prebuja bratsko občestvo in vodi k izžarevanju Kristusa. Evharistija torej gradi Cerkev v edinosti in jo dela misijonarsko.

V tem zvežčiču bo bralec našel obilno izbiro besedil, ki ponazarjajo dejstvo, da je evharistija izvir, iz katerega se rojeva občestvo v Cerkvi in ki je žarišče njenega poslanstva. Evharistija, pišejo italijanski škofje, je ljubezen, ki postane poslanstvo. Ko zaužijemo kri, ki je bila prelita za odpuščanje grehov, se Cerkev daruje s Kristusom za življenje sveta, kot luč in znamenje vesoljnega občestva. V duhu teh besed je tudi pričevanje papeža Pavla VI.: Evharistija je praznik ljubezni med nami, naše ljubezni do bratov, ki so vsi ljudje, od najbližjih do najbolj oddaljenih; naše ljubezni do najmanjših, do najbolj ubogih, do najbolj potrebnih in prav do ti-stih, ki so nam nesimpatični ali sovražni.

Živeti evharistijo torej ne pomeni, da se zatečemo v udobno prepuščanje gostiji ljubezni. Vernik, ki je prišel od evharistije, še opozarjajo škofje, ne more mirno spati: nemiren je, ker je v njem Božji nemir, preplavlja ga strast do človeka. Veliki francoski pesnik in dramaturg Paul Claudel je zapisal: Ko boš imel Boga v srcu, boš imel v pose-sti gosta, ki ti ne bo dal počitka.

Preroku Eliju, ki je onemogel in je zaspal pod bodičevjem, ni bilo dopuščeno, da bi počival: €œVstani in jej,€ mu je rekel Gospodov angel, €œsicer bo pot zate predolga!€ Vstal je, jedel in pil in v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb (1 Kr 19, 7-8).

Novo tisočletje bo pred moškimi in ženskami našega časa odprlo pot odrešenja, če bo Cerkev, ki jo bo opogumljala evharistija, vodila njihove korake. O tem govori preroški glas Janeza Pavla II.: Vsem praznovanjem preloma tisočletja bo predsedoval evharistični Kristus, on bo prenovil svojo Cerkev in jo predstavil Očetu združeno z njim. Predvsem s pomočjo evharistije bo ob prelomu tisočletja udejanjena moč odrešenja. V evharistiji bo Cerkev našla zanesljivi vir in milost svojega delovanja v službi človeštvu.