Celoten razpon Jezusovega zemeljskega življenja od spočetja pa vse do smrti in poveličanja je ena sama velika evharistija, daritev v slavo Očeta in odrešenje vsega sveta. V ta lok je po posebnem Božjem načrtu in izvolitvi neločljivo vpeta tudi njegova Mati, Devica Marija.

Od vekov je bila izbrana in določena prav za to poslanstvo. Kakor v človeku Jezusu tako je tudi v njej delovala moč Svetega Duha in jo spreminjala v nenehno daritev. Isti Sveti Duh tudi danes spreminja darove kruha in vina v Jezusovo telo in kri pa tudi nas same pridružuje Jezusovi daritvi v slavo Očeta in v odrešenje sveta, če se mu popolnoma izročimo kakor Marija. Pri vsaki evharistiji je dejavno navzoča tudi Marija, saj je to daritev celotnega Kristusovega skrivnostnega telesa, katerega najodličnejši ud je prav ona.

Vzemimo si čas za kontemplacijo dveh ključnih evangeljskih dogodkov, učlovečenja in smrti na križu, v katerih sta Jezus in Marija neločljivo povezana. Svetniški duhovnik dr. A. Strle je rekel, da je Marija Mati evharistije. Mati, ko je sprejela učlovečeno Božjo Besedo Jezusa Kristusa in ko je to svoje materinstvo dopolnila na Kalvariji, ko se je pridružila krvavi daritvi svojega Sina. Oboje je med seboj povezano, kajti učlovečenje je naravnano na dovršitev v odrešenjski skrivnosti smrti in vstajenja, kar obnavljamo pri vsaki evharistični daritvi.

Evharistijo imenujemo zakrament ljubezni, saj v njej Jezus na najpopolnejši način izkazuje svojo ljubezen do Očeta in ga slavi. Obenem pa razodeva največjo ljubezen tudi do ljudi, ko se nam popolnoma izroča, se daruje za nas in nas vabi, naj tudi mi v svojem življenju postajamo evharistija.

Prva, ki se mu je v tem poslanstvu pridružila, je prav Devica Marija. Pri oznanjenju je prišlo do najpopolnejše združitve med Bogom in človekom. Trenutek učlovečenja Božjega Sina je prvo sveto obhajilo v zgodovini odrešenja in prejela ga je prav Marija. Njena drža je bila popolnoma istovetna z držo Sina, ki je ob prihodu na svet govoril: Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo. Marija je izrekla enako razpoložljivost in predanost z besedami: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. To je bila njena najvišja oblika češčenja, zahvale in ljubezni do Boga.

Njena drža popolne razpoložljivosti in pristne ponižnosti, ko je sprejela učlovečenje Božjega Sina, naj odmeva v nas pri vsakem sv. obhajilu. Moj amen pri prejemu sv. obhajila naj bo kakor odmev njenega zgodi se mi.

Vsa potopljena v skrivnost učlovečenja Božjega Sina se Marija takoj obrne k bližnjemu, da mu izkaže dobroto in s tem postaja za druge razodetje Božje usmiljene ljubezni in bližine. Marija ne prejme Jezusa le zase, ampak hiti, da ga ponese svetu. Marija je dejansko prva monštranca in njena pot k Elizabeti je prva procesija sv. Rešnjega telesa. Gospoda nosi čez njive, travnike, vinograde in vse blagoslavlja, kajti stvarstvo željno pričakuje odrešenja, on pa je prišel, da odreši vse. Tudi mi naj bi začutili nujo, da Jezusa nosimo drugim, tja, kamor nas sam pošilja. V naših besedah in dejanjih, v vsem našem bitju naj odseva sijaj Gospodovega obličja, njegova dobrotljivost, usmiljenost, človekoljubje.

V srcu Marije, ki utripa v sozvočju s Sinovim srcem, je ena sama pesem, hvalnica Bogu za velike reči, ki jih dela v odrešenjski zgodovini vsakega človeka in vsega sveta: Moja duša poveličuje Gospoda.

Drugi najmočnejši trenutek v Marijinem življenju je njegova ura. Jezusova življenjska daritev je na Kalvariji dosegla vrhunec in dopolnitev. V uri, ko na križu umira Sin in daje svoje življenje za odrešenje sveta, je ob njem Mati. V Sinovo daritev je popolnoma pritegnjena kot soodrešiteljica in sodarovalka, saj ni le Oče tisti, ki je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, ampak je tudi Mati darovala svojega prvorojenca. Prva se je zazrla v prebodeno Sinovo stran, iz katere je pritekla kri in voda, in bila priča novega rojstva Jezusovega skrivnostnega telesa €“ Cerkve.

Pojdimo z njo na Kalvarijo, da bo tudi nas prevzel in preobrazil ogenj Božje ljubezni. Marija nas vabi, da svojo življenjsko daritev pridružimo Kristusovi daritvi za rešenje sveta tako, kakor je to naredila ona od trenutka, ko je Božji Sin v njej postal človek in skozi vsa obdobja njegovega bivanja na zemlji. To vlogo nadaljuje kot Mati njegovega skrivnostnega telesa; spremlja ga na njegovi poti do konca časov, do dovršitve v slavi, ko bomo iz vere prešli v gledanje njegovega veličastva in nas bo darovano Jagnje vodilo k izvirom žive vode.

Kakor Marijo naj tudi nas Sveti Duh spreminja v živo evharistijo v slavo Boga Očeta in odrešenje sveta.