Mašna daritev - Govorica znamenj in besed -> Evharistično bogoslužje

Sedaj duhovnik s posebno molitvijo prosi za mir in edinost v Cerkvi. Ta prošnja se nekoliko prilagaja dobi cerkvenega leta. Tako so v božičnem času omenjeni angeli, ki so ob Jezusovem rojstvu oznanjali mir ljudem na zemlji. V postnem času se omenja Kristus, ki je naš mir in naša sprava, ker je trpel in umrl za nas. V velikonočnem času je pri tej molitvi v ospredju Jezusov pozdrav apostolov na dan vstajenja: Mir vam bodi! Ob binkoštih se omenja Sveti Duh, ki svetu prinaša ljubezen in mir. Posebna molitev je tudi za Marijine praznike in za rajne. Na koncu molitve mašnik vsem navzočim zaželi: Gospodov mir bodi vedno z vami. Vsi odgovorimo: In s tvojim duhom.

Sedaj je na vrsti obred miru in sprave, ki mu rečemo tudi poljub miru ali pozdrav miru. V vsakdanjem življenju se pogosto pozdravljamo. S pozdravom želimo človeku ali skupnosti nekaj dobrega. Pozdrav je kakor blagoslov.

V Cerkvi je pozdrav miru že od nekdaj v navadi. Apostol Pavel v svojih pismih večkrat opominja vernike, naj se med seboj pozdravijo s svetim poljubom (1 Kor 16,20; Rim 16,16). Sv. Justin v 2. stoletju že govori o svetem poljubu kot bogoslužnem dejanju: Ko končamo molitev, se poljubimo s svetim poljubom.

Namesto poljuba so polagoma uvedli objem. Končno je bil pozdrav miru le še pri slovesni maši med duhovniki in strežniki. Cerkev je v obnovljenem bogoslužju zopet uvedla pozdrav miru za vse vernike.

Če je primerno, lahko diakon ali mašnik povabi vernike za pozdrav miru tako ali podobno: Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir; zato si v znamenje miru in sprave izrazimo spoštovanje in ljubezen.

Najbližjim podamo desnico in pri tem lahko rečemo: Mir s teboj (z vami). V miru smo tedaj, če smo spravljeni z Bogom in bližnjim ter z vsem Božjim stvarstvom. Mir je sad Svetega Duha in dar Kristusovega odrešenja.