Mašna daritev - Govorica znamenj in besed -> Evharistično bogoslužje

Vidiš, da mašnik prelomi hostijo, pri somaševanju ali koncelebraciji pa tudi več hostij, z ozirom na število somašnikov. Košček hostije spusti v kelih. Sprašuješ se, kakšen pomen ima to. Že v Apostolskih delih se mašna daritev imenuje 'lomljenje kruha'. Iz postavitvenega besedila veš, da je Jezus pri zadnji večerji vzel kruh, se Očetu zahvalil, ga počastil, kruh razlomil, ga spremenil v svoje telo in ga dal svojim učencem.

Na začetku so hlebček ali več hlebčkov pšeničnega opresnega kruha razlomili na več koščkov in je pri obhajilu vsak dobil košček posvečenega kruha. Tako se je bolj jasno pokazala simbolika, ki jo navaja sv. Pavel: Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha (1 Kor 10,17). Seveda smo vsi deležni istega Kristusa, čeprav so hostije, ki jih prejmemo pri svetem obhajilu, cele. Ko se hostije razlomijo, je v tudi vsakem delcu ves Kristus navzoč.

Lomljenje hostije nas simbolično spominja na Kristusovo grozovito smrt na križu, ko je bilo njegovo telo kakor 'zlomljeno'. Raniero Cantalamessa piše: Zakaj je Jezus razlomil kruh? Samo zato, da bi dal vsakomur košček, to je, zaradi svojih učencev? Ne! To dejanje je imelo predvsem daritveni pomen, ki se je izpolnil med Jezusom in Očetom; ni označevalo samo razdelitve, ampak tudi žrtvovanje. Kruh je On sam; ko je Jezus razlomil kruh, je 'razlomil' samega sebe v smislu, v katerem je Izaija govoril o Jahvejevem služabniku; strt (attritus) je bil za naše prestopke (prim. Iz 53,5).

Med lomljenjem kruha pojemo ali molimo: Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. (€Ś) Podari nam mir. Mašna daritev nam vseskozi naklanja Božje usmiljenje in Božji mir, ki je sad žrtvovanega in poveličanega Božjega Jagnjeta.

Ko se mašnik s tiho molitvijo pripravi na prejem svojega obhajila, se s sveto hostijo obrne k ljudem: Glejte, to je Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta. Zopet obudimo kesanje, vero in zaupanje s stotnikovimi besedami iz evangelija: Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.

Duhovnik zdaj vzklikne: Blagor povabljenim na Gospodovo gostijo. Ali: Kdor uživa ta kruh, bo živel vekomaj. Nato se sam obhaja. Zdaj prihajajo verniki k obhajilu.