Legende povedo marsikaj o sv. Tarciziju. Zgodovinsko gotovo je samo to, kar je papež Damaz napisal na njegov grob: €œSveti Tarcizij, ki je doživljal Kristusove skrivnosti, a jih je zlobna roka hotela oskruniti, je mučen raje žrtvoval življenje, kakor da bi roparskim psom prepustil nebeške ude€.

Verjetno je nesel sv. obhajilo jetnikom, ko ga je cestna drhal napadla in zahtevala, da pokaže, kaj ima v rokah. Tega ni hotel storiti, zato so ga pretepli do smrti. Njegovo pričevanje nam jasno kaže, da so prvi kristjani trdno verovali v osebno navzočnost Kristusa v posvečenem kruhu. To je pomembno vedeti v našem času, ko vera v Jezusovo realno navzočnost hromi. Tarcizij je trdno veroval, zato je izpostavil svoje življenje v obrambo evharističnega Kristusa. Večina katoličanov še veruje vanj, a njihova vera je tako šibka, da se jim ne zdi potrebno ob nedeljah iti k maši, čeprav so ti dnevi posvečeni Bogu in našemu večnemu življenju. Katoličani živimo iz evharistije, nam pravi papež. Kdor jo po lastni krivdi opušča, nima življenja. V nevarnosti je, da se večno pogubi. Naj nam zgled sv. Tarcizija da misliti, in če potrebno, spremeniti odnos do evharistije.