Mašna daritev - Govorica znamenj in besed -> Priprava na daritev

Veš, da je v življenju in v bogoslužju pomembna tudi tihota. Ljudska modrost je to takole izrazila: Govoriti je srebro, molčati pa zlato. Pri mašni daritvi je tihota na nekaterih mestih zelo priporočena. Žal tega dovolj ne upoštevamo! Preveč se nam vedno mudi in smo tudi pri mašni daritvi otroci svojega časa. Ne znamo se ustaviti in praznovati.

Tihota je čas zavzetega osebnega prizadevanja. France Oražem je v knjigi 'Svet bogoslužnih znamenj' zapisal: Ubranost bogoslužja ne temelji samo na besedah in kretnjah, temveč tudi na molku. Molk zahtevajo že besede same, da postanejo učinkovite, plodovite. Bogoslužnemu slavju, pri katerem se neprestano brez predaha vrstijo Božja beseda, razlaga, molitev, petje, manjka prave skladnosti. Učinkovitost vseh teh svetih dejanj je zelo oslabljena. Zato je pri bogoslužju nujno potrebno ob svojem času ohraniti sveto tihoto (prim. B 30).

Jezus je veliko časa preživel v tihoti. Trideset let je bil nepoznan v skritem Nazaretu. Pred svojim javnim delovanjem je bil 40 dni v puščavi. V času javnega delovanja se je večkrat množici umikal, da je bil sam z Očetom.

Naši škofje so v izrednem pastirskem pismu 9. februarja 2003 zapisali: Tišino pri bogoslužju imenujemo sveta tihota. Ni odvisna od drže telesa. Lahko sedimo, lahko stojimo ali klečimo. Pri sveti maši si v tišini izprašamo vest pri skupnem kesanju, tiho izrazimo svoje prošnje, preden začne mašnik moliti glavno mašno prošnjo. Sveta tihota je primerna tudi po poslušanju mašnih beril, po homiliji, med spremenjenjem in po obhajilu.