Mašna daritev - Govorica znamenj in besed -> Začetni obred

Pred zakristijo se oglasi zvonček. Mašnik in njegovi pomočniki gredo v liturgični obleki v urejenem sprevodu k oltarju. Ob nedeljah in praznikih naj bi bil vhod mašnika in njegovih sodelavcev bolj slovesen. Tak vhod je znamenje naše življenjske usmerjenosti k Bogu. Vsi smo romarji, smo Cerkev na poti k Bogu. Ob slovesnostih, če ima duhovnik veliko pomočnikov, se v skladu z navodili Rimskega misala sprevod razvrsti takole: Na čelu gre kadilničar s kadečo se kadilnico, če uporabljamo kadilo. Nato se uvrstijo strežniki, ki nosijo sveče, če je potrebno; med njimi, če je potreben, drug strežnik s križem. Nato gredo mašni pomočniki in drugi strežniki, za njimi bralec, ki lahko nosi evangeljsko knjigo. Zadaj za vsemi gre duhovnik, ki bo maševal.

Na koru zadonijo orgle, ki imajo pri bogoslužju posebno mesto. Drugi vatikanski koncil glede orgel določa: Orgle je treba imeti v latinski Cerkvi v veliki časti kot tradicionalno glasbilo, ki more s svojim zvokom čudovito povečati sijaj cerkvenih obredov ter duha silno dvigati k Bogu in vzvišenim rečem (B 120).

Po cerkvi se razlega ljudsko petje vstopne pesmi, ki je skladna s cerkvenim letom. Drugačna je v adventnem času, drugačna ob praznovanju Gospodovega rojstva, drugačna zopet v postnem ali velikonočnem času. Vstopna pesem spremlja prihod mašnika in njegovih sodelavcev k oltarju, zbrane vernike poveže v versko in molitveno občestvo, v vernikih zbudi notranje razpoloženje, ki je skladno s cerkvenim letom ali praznikom ter prispeva k slovesnemu začetku evharističnega bogoslužja. Poje tisti, ki ljubi, pravi sv. Avguštin.

Vsaj pri eni nedeljski ali prazniški maši običajno poje zbor, ki je del zbranega občestva vernikov in mu je zaupana posebna naloga. Po nauku 2. vatikanskega cerkvenega zbora člani pevskega zbora opravljajo pravo liturgično službo. Zato naj svoje opravilo vršijo s tisto iskreno pobožnostjo in urejenostjo, ki taki službi pristoji in kakor jo Božje ljudstvo od njih po pravici zahteva (B 29). Naloga pevskega zbora je skrbeti za pravilno izvajanje njemu namenjenih delov, pa tudi podpirati dejavno sodelovanje vernikov pri petju.

Velja staro pravilo, da tisti, ki dobro poje, dvakrat moli. Petje je znamenje veselega srca in odrešenjskega dogajanja v Božjem ljudstvu. Je tudi izraz prazničnosti. Zbrano občestvo zelo povezuje med seboj. Če sami s srcem pojemo ali petje zbrano poslušamo, ima tudi veliko oznanjevalno vrednost. Kako osiromašeno bi bilo cerkveno leto brez adventnih, božičnih, postnih in velikonočnih pesmi!

Z vstopno pesmijo, ki ji rečemo tudi vstopni spev, se je pričel začetni obred. V Rimskem misalu imamo pojasnilo: Vstop, pozdrav, skupno kesanje, Gospod, usmili se, Slava in prošnja, kar vse je pred besednim bogoslužjem, ima začetni, uvodni in pripravljalni značaj. Namen teh obredov je, da bi verniki, ki so se zbrali, postali občestvo in da bi se pravilno uglasili za poslušanje Božje besede ter vredno obhajanje Evharistije.