Evharistični čudeži -> Jezus v evharistiji poglablja našo vero

Čudeži, ki jih omenjate, se mi zdijo kar prepričljivi. Treba je upoštevati, da je današnji človek velik dvomljivec. Ali so vsi evharistični čudeži dobro dokazani, da jim lahko verjamemo?

Razumljivo je, da niso vsi primeri enako dokazani in za vse ljudi enako prepričljivi. V najinem pogovoru izbiram take, ki so čim bolje dokazani in zato tudi prepričljivi. Seveda mora biti človek odprt za resnico, brez predsodkov, prizadeven za vse dobro, sicer zanj veljajo Abrahamove besede v Jezusovi zgodbi o bogatašu in ubogem Lazarju: Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih (Lk 16,31).

Glede resničnosti in čudežnosti kakega dogodka je zelo pomembna izjava krajevnega škofa, ki s pomočjo zanesljivih in strokovno usposobljenih ljudi zadevo najprej dobro razišče. Dogodek se je moral res zgoditi tako, kakor je sporočen. Ne sme iti za človeško prevaro niti za kakšen poznejši olepševalni dodatek. Najpomembnejši so tisti dokumenti, ki so nastali kmalu po samem dogodku. Dogodek mora biti takšen, da ga ni mogoče razložiti na naraven način. Izključen mora biti vpliv hudobnega duha. Tisti, ki razglasi, da je kak dogodek čudež, je škof škofije, v kateri se je dogodek zgodil. Pogosto pa primer sporočijo papežu in njegovim kongregacijam v Vatikanu. Poglejva najprej dva dobro raziskana in dokumentirana primera.

Dne 28. marca 1171, na veliko noč, je prior pater Pietro da Verona v baziliki Santa Maria di Vado v mestu FERRARA v Italiji s tremi sobrati daroval sveto mašo. Ko je pred svetim obhajilom vĂŠliko hostijo razlomil, je postala krvavordeča, iz nje pa je tako močno brizgnila kri, da je oškropila obok nad oltarjem, kar so videli tudi navzoči verniki. Nekateri so v hostiji videli Jezusa kot otroka. Dogodek sta si takoj ogledala škof Amato iz Ferrare in nadškof Gherardo iz Ravene. Na kraj čudežnega dogodka so začeli prihajati romarji. O čudežu poročajo mnogi dokumenti, najstarejši iz leta 1197. Najpomembnejša je bula papeža Evgena IV. 30. marca 1442. Leta 1971 so praznovali osemstoletnico dogodka. Okrvavljeni obok si je med obiskom v Ferrari ogledal tudi papež Janez Pavel II.

Župnik Pierre Ost je v kraju BOIS-SEIGNEUR-ISAAC v Belgiji imel leta 1405 v cerkvi Sveti Križ (Heilig Kreuz), v Izakovi kapeli, sveto mašo. Ko je razgrnil korporal, je ugotovil, da je od prejšnje maše ostal košček posvečene vĂŠlike hostije, ki je krvavela. Krvavela je nato še štiri dni, do binkošti, da je bil skoraj ves korporal krvav. Potem se je kri strdila in posušila, kar so videle številne priče. Kljub mnogim poskusom ni bilo mogoče krvave madeže odstraniti. Škof škofije Cambrai Pierre d'Ailly je dal dogodek natančno preiskati in dokumentirati. Dne 3. maja 1413 je razglasil, da je korporal sveta relikvija, vredna češčenja. Papež Martin V. je leta 1424 na tem kraju dovolil gradnjo samostana. Še danes se vsako leto na nedeljo po prazniku Marijinega rojstva zberejo verniki pred relikvijo k molitvi, pri kateri se spominjajo evharističnega čudeža. Relikvijo hodijo častit številni romarji.

Lokacija: