Evharistični čudeži -> Jezus v evharistiji poglablja našo vero

Mislim, da nas nočejo evharistični čudeži spodbuditi samo k poglobljeni veri v Jezusovo navzočnost pod podobama posvečenega kruha in vina. Hočejo več! Vabijo nas, da bi Jezusa v evharistiji z večjo gorečnostjo častili. Slišal sem, da je v mestu Rimini v Italiji celo mula pokleknila pred navzočim Jezusom pod podobo kruha. Je morda poznan še kakšen podoben primer?

Pravzaprav more poleg angelov samo človek, ki ima razum in svobodno voljo, zavestno počastiti pod podobo kruha navzočega Gospoda. Ker pa človek ne samo, da Gospoda ne časti, ampak ga celo hudo žali, Bog tu pa tam nagne kakšno žival, da ga €“ človeku v sramoto in hkrati v spodbudo €“ počasti. Poglejva najprej primer, ki si ga omenil.

V času, ko je živel SV. ANTON PADOVANSKI (+ 1231), je italijansko mesto RIMINI veljalo za gnezdo krivoverskih katarov. Svetnik je prišel v to mesto, da bi oznanjal Božjo besedo in ljudem pokazal pot k pravi veri. Zlasti je Antonu nasprotoval Bonovillo. Poglejva, kaj je o dogodku zapisano v spisu Begninitas, najstarejšem življenjepisu o svetniku, kajti poznejša legenda je dogodek okrasila z raznimi dodatki. Anton je razpravljal z Bonovillom o Jezusovi resnični navzočnosti pod podobama kruha in vina ter je katara skoraj prepričal in pridobil za katoliško vero. Vendar mu je ta stavil še en pogoj: Frater! Pred vsemi ti povem: v evharistijo bom veroval, če bo moja mula, ki je tri dni ne bom hranil, rajši počastila hostijo, ki ji jo boš ti ponudil, kakor jedla oves, ki ji ga bom dal jaz.

Sv. Anton je po navdihu iz nebes sprejel izziv. Na trgu se je zbrala velika množica. Bonovillo je prišel s svojo lačno mulo, sv. Anton pa v procesiji s posvečeno hostijo. Čeprav je bila mula sestradana od posta, se ni dotaknila ovsa, ampak je pokleknila pred Najsvetejšim. Bonovillo je moral priznati, da je pod podobo pri mašni daritvi posvečenega kruha Jezus resnično navzoč. Ta prizor so upodobili različni umetniki (večkrat so namesto mule naslikali osla), med njimi 1537 tudi Domenico Beccafumi. Slika je v muzeju Louvre v Parizu. V mestu Rimini pa je zgrajena cerkev v spomin na znameniti čudež, ki ga je 1227 izvršil Bog po sv. Antonu Padovanskem.

Leta 1273 je žena Ricciarella v kraju OFFIDA v Italiji hotela pridobiti ljubezen svojega moža Giacoma Stasia, zato se je zatekla k vedeževalki. Ta ji je naročila, naj iz cerkve prinese posvečeno hostijo in jo zdrobi na opeki. Ko je hostijo, ki jo je pridobila z nevrednim obhajilom, položila na opeko, se je spremenila v krvaveče meso. Prestrašena je Ricciarella zavila opeko in meso v platneni prt in zakopala pod gnojišče ob hlevu svojega moža. Začele so se dogajati čudne stvari: ko je moževa kobila šla iz hleva, je pogosto pokleknila v smer, kjer je bila zakopana čudežna hostija. Mož je sklepal, da je njegova žena žival začarala. Po sedmih letih je žena zaradi očitkov vesti vse povedala Giacomu Ditalleviju, priorju avguštinskega samostana v Lancianu. Ta je ugotovil, da se hostija, ki je postala meso, v sedmih letih ni pokvarila. Danes je skupaj z opeko in prtom shranjena v dragoceni monštranci v obliki križa iz 13. stoletja v cerkvi svetega Avguština v kraju Offida. Čudež je dobro izpričan in je bil na pergamentu opisan že v 13. stoletju. Več papeških bul ga potrjuje, prva papeža Bonifacija VIII. leta 1295.

V kraju GLOTOWO na Poljskem je leta 1290 župnik na bližnji njivi iz strahu pred litovskimi vojaki zakopal dragocen ciborij, v njem pa je pomotoma pustil posvečeno hostijo. Tisti, ki so preživeli vojsko, niso nič vedeli o zakopanem ciboriju. Ko so voli orali, so se nenadoma ustavili in pokleknili, kmet pa je odkril vzrok: dragoceni ciborij, v katerem je bila svetleča hostija. V procesiji so jo prenesli v cerkev Dobre Miasto. Na mestu, kjer je bil ciborij zakopan, so zgradili kapelo v čast Kristusovemu telesu, ki so jo pozneje povečali v romarsko cerkev, kjer še danes mnogi romarji častijo Jezusa v hostiji, ki je do danes ostala nespremenjena.

Lokacija: