Evharistični čudeži -> Jezus v evharistiji poglablja našo vero

Vsekakor je zelo poučno in vzpodbudno, da celo živali častijo evharističnega Jezusa. Kaj pa mrtva narava?

Vsa narava časti evharističnega Gospoda s tem, da se ravna po zakonih, ki jih je dal Bog. Jezus je kot Bog skupaj z Očetom in Svetim Duhom stvarnik vsega stvarstva. Včasih pa se zgodi, da stvarstvo ravna kakor da bi imelo razum in srce. Seveda je zadaj Bog, ki vse ureja in vodi, tudi češčenje Gospoda, navzočega pod podobo kruha. Poglejva nekaj primerov.

Leta 1345 je bil Ysbrand Dommer v mestu AMSTERDAM na Nizozemskem zelo bolan. 12. marca mu je župnik cerkve Oude Kerk podelil po spovedi sveto popotnico, toda po zaužitju jo je izbruhal v skledo, strežnica pa je vsebino vrgla v gorečo peč. Naslednjega dne je opazila, da je hostija, obdana s svetlim sijem, nepoškodovana plavala nad ognjem. Ysbrand je nenadoma ozdravel. Hostijo je položil v skrinjico in jo odnesel župniku. Hišo, v kateri se je zgodil čudež, so pozneje spremenili v kapelo. Nekaj tednov po dogodku, na veliko noč, je bilo sestavljeno podrobno poročilo o čudežnem dogodku, Izročili so ga škofu Janu van Arkel v Utrechtu, ki je razglasil dogodek kot čudež. Ko je 1452 požar uničil Amsterdam in kapelo, je ostala monštranca s čudežno hostijo nepoškodovana. Pozneje so jo prenesli v kapelo sester begin. V 17. stoletju je bila relikvija ukradena in je sled za njo popolnoma izginila. O resničnosti čudeža še danes pričajo dokumenti in ohranjena skrinjica, v kateri je bila hostija, ter napis na vzidani plošči. V spomin na dogodek je v kapeli sester begin Najsvetejše izpostavljeno za trajno češčenje.

Na veliki petek 1595 je v cerkvi sv. Ambroža v italijanskem mestu FIRENCE goreča sveča na stranskem oltarju povzročila požar. Pri reševanju posvečenih hostij iz tabernaklja jih je šest neopazno padlo na goreči tepih. Ko so požar pogasili, so ugotovili, da so te hostije ostale na čudežen način nepoškodovane. Leta 1628 so po naročilu nadškofa Marzia Medici hostije pregledali in ugotovili, da so popolnoma ohranjene. Danes so shranjene v dragocenem relikviariju v marmornatem tabernaklju, ki ga je izdelal Mino da Fiesole. Vsako leto v mesecu maju so izpostavljene vernikom za češčenje.

Avgusta 1383 je vitez Heinrich von BĂźlow oropal in požgal vas WILSNACK v Nemčiji. Zgorela je tudi farna cerkev, ostale pa so nepoškodovane tri hostije, ki so neprestano krvavele. Takoj so začeli prihajati romarji, kar je pospešilo graditev nove cerkve. Že leta 1384 je škof škofije Havelburg potrdil resničnost čudeža. Papež Evgen IV. je 1447 z dvema bulama priporočil češčenje. Do 15. stoletja je cerkev sv. Nikolaja v Wilsnacku s to relikvijo spadala med najpomembnejše romarske kraje v Evropi. Leta 1522, po nekem požaru, je izginila sled za monštranco s tremi čudežnimi hostijami. Ostali pa so o čudežu številni zapisi in umetniška dela.

Dne 24. maja 1608 je v mestecu FAVERNEY v Franciji bilo na predvečer binkoštnega praznika v benediktinski cerkvi izpostavljeno Najsvetejše za češčenje. Oltar je bil bogato okrašen. Na njem je gorelo mnogo sveč. Menihi so po večernih molitvah odšli v svoje prostore, Jezusa pa so pustili samega. Utrinek, ki je ponoči padel od sveče na oltar, je povzročil požar. Leseni oltar je bil takoj v ognju in je zgorel, a menihi za to niso vedeli. Ko so zjutraj prišli v cerkev k molitvam, so se prestrašili. Ko se je dim nekoliko umaknil, so opazili, da monštranca z dvema posvečenima hostijama prosto visi v zraku, kakor da bi jo držali angeli. Tako je ostala kar tri dni. V teh dneh je več kot deset tisoč ljudi videlo čudežni dogodek, ki jih je utrdil v veri, da je Jezus v posvečeni hostiji resnično navzoč. To je bil čas, ko se je v Franciji zelo razširil nauk Lutra in Kalvina, ki nista priznala, da bi bil zunaj maše v posvečeni hostiji Jezus resnično navzoč.

Tretji dan so postavili nov oltar in duhovnik je na njem maševal. Okrog desete ure je bilo ravno povzdigovanje. Ko je mašnik povzdignil sveto hostijo, se je monštranca, ki je bila do tega trenutka v zraku, počasi sama spustila na oltar. BesanĂonski nadškof je dogodek natančno preiskal in potrdil čudež. Papež Pij IX. je naročil, da so leta 1864 vse zapisnike prenesli v Rim. Po temeljitem študiju je 16. marca 1864 potrdil, da gre res za pravi čudež. Maja 1908 so slovesno praznovali tristoletnico evharističnega čudeža z narodnim evharističnim kongresom. Ena od obeh hostij je še danes ohranjena, drugo pa so 1794 uničili revolucionarji.

Poglejva še primer, ki je povezan z vodo. Zgodil se je 30. novembra 1433 v mestu AVIGNON v Franciji. V kapeli Svetega Križa, ki je pripadala bratovščini Les PĂŠnitents Gris, je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Nenadoma je reka Rona zaradi obilice večdnevnega dežja zelo narasla in visoko poplavila mesto Avignon in kapelo, v kateri je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Dva vodilna člana bratovščine sta s čolnom dospela v kapelo in k oltarju, da rešita Najsvetejše. Na veliko začudenje sta ugotovila, da je bila pri oltarju voda razdeljena na dva dela in ni zmočila oltarja in monštrance z Najsvetejšim, čeprav je bila drugod višja od monštrance. Več sto očividcev je bilo priča tega čudežnega dogodka, ki je dobro dokumentiran. Še danes se vsako leto 30. novembra, na praznik sv. Andreja, zberejo člani bratovščine, da se zahvalijo Bogu za takratno rešitev.

Lokacija: