Evharistični čudeži -> Izredni mistični pojavi v zvezi z evharistijo

Kako pa so mistiki duhovniki doživljali mašno daritev? Če so že redovnice in laikinje tako močno doživljale mašno daritev, bi človek pričakoval, da so jo mašniki mistiki doživljali še bolj.

Naj omenim le enega, čeprav jih ni tako malo. To je kapucinski pater PIJ IZ PIETRELCINE (+ 1968). Petdeset let je živel in nadvse uspešno deloval v kapucinskem samostanu San Giovanni Rotondo v Italiji. Leta 1999 je tega velikega spovednika in mistika našega časa papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, leta 2002 pa za svetnika.

Številni obiskovalci patra Pija so predvsem hoteli biti pri njegovi mašni daritvi. Brat Modestino iz Pietrelcine, ki je kot ministrant pogosto stregel patru Piju pri maši, je povedal:

Ko je prišel v zakristijo, da bi si nadel mašna oblačila, sem imel vtis, da se že ni več zavedal, kaj se je dogajalo okoli njega. Njegov obraz, na pogled običajne polti, je postajal zastrašujoče voščen, ko si je ogrinjal amikt. Od tistega trenutka se ni menil več za nikogar. Ko je bil oblečen, se je napotil k oltarju. Na tej kratki poti je njegov korak postajal vse težji in na obrazu mu je odsevala bolečina. Pristopil je k oltarju in ga čuteče poljubil in tedaj je njegov voščeni obraz zažarel.

Pri 'Spovem se', kakor da se obtožuje vseh najtežjih grehov, ki so jih storili ljudje, se je udarjal na prsi z zamolklimi, močnimi udarci. Pri evangeliju se je zdelo, da se njegove ustnice, ki so oznanjale Božjo besedo, s to besedo hranijo in uživajo njeno neskončno sladkost. Takoj zatem se je začel intimni pogovor z Večnim. Pater Pij, ki je prejel od Gospoda dar kontemplacije, je vstopal v globine skrivnosti odrešenja.

Pri povzdigovanju je njegova bolečina dosegla vrhunec. V njegovih očeh sem videl izraz matere, ki je navzoča pri smrtnem boju svojega sina na morišču, ki gleda, kako izdihne, ki ji zastaja dih in onemi od bolečine, ko sprejme v naročje njegovo mrtvo telo. Ko sem videl njegov jok, njegovo ihtenje, sem se bal, da mu bo počilo srce, da bo zdaj zdaj omedlel.

Spremenjen, ves prevzet in zamaknjen, se je hranil z Jezusovim mesom in krvjo. Pater Pij je kakor omamljen užival božanske sladkosti, ki jih lahko dĂĄ samo evharistični Jezus. Ob koncu maše je Pij gorel od božanskega ognja, ki ga je Kristus s svojo močjo zanetil v njegovi duši. Tedaj ga je prevzelo še drugo hrepenenje: da se umakne v kor in ostane v zbranosti s svojim Jezusom v osebnem, tihem zahvalnem slavljenju.

Ko je neka oseba patra Pija vprašala, kako more celo mašo nepretrgoma stati na ranjenih nogah, na katerih je imel stigme, ji je: Draga hčerka, med mašo jaz na nogah ne stojim, ampak visim. Zanj je bila mašna daritev: biti z Jezusom pribit na križ.

Duhovnike je učil, naj razdelijo dan na dva dela: dopoldne naj vsa svoja dejanja namenijo v zahvalo za mašno daritev, popoldne pa za pripravo na mašo naslednjega dne.

Kako nekaj velikega je bila zanj mašna daritev, kažejo njegove izjave: Za dobro opravljeno mašno daritev je treba biti drugi Jezus. Če bi se meni zgodilo, da bi moral ostati en dan brez obhajila, bi umrl. Ko bi bilo v moji moči, ne bi nikoli šel od oltarja. Svet bi lahko obstajal tudi brez sonca, brez mašne daritve pa ne.

Lokacija: