Evharistični čudeži -> Izredni mistični pojavi v zvezi z evharistijo

V opisovanju prejšnjih čudežnih primerov ste povedali, kako so kdaj tudi navadni verniki videli Jezusa. Mar ne velja to tembolj za mistike?

Ko je bila MAGDALENA GORNIK z materjo pri maši v Novi Štifti, je pri povzdigovanju v hostiji zagledala neznansko lep in prijazen Jezusov obraz. S pogledom, polnim ljubezni, se je ozrl nanjo. Sploh je pozneje pri povzdigovanju svete hostije in keliha pogosto videla Kristusovo obličje, ki je bilo po njenih besedah neskončno lepo, ljubeznivo in prijazno. Včasih pa je bil Kristus žalosten.

Sestra FAVSTINA KOWALSKA je imela pogosto med sveto mašo videnja in razodetja Jezusa. V svojem 'Dnevniku' je zapisala: Pogosto vidim Dete Jezusa med sveto mašo. Zelo je lepo in staro približno eno leto. Ko sem nekoč pri sveti maši v naši kapeli zagledala prav to Dete Jezusa, me je prevzela silovita želja in neobvladljiva volja, da bi se približala oltarju in vzela Dete Jezusa. Isti hip je stalo ob meni na vogalu klečalnika in se z obema ročicama močno držalo moje rame, ljubko in veselo, s pogledom, polnim globine in prisrčnosti. Ko je duhovnik prelomil hostijo, je bil Jezus na oltarju. Duhovnik ga je prelomil in zaužil.

Po svetem obhajilu sem istega Jezusa videla v svojem srcu in sem ga resnično telesno čutila ves dan. Nezavedno me je zajela globoka zbranost in z nikomer nisem spregovorila niti besede; kolikor sem mogla, sem se izogibala ljudi. Odgovarjala sem le na vprašanja, kolikor so zahtevale obveznosti, sicer niti ene same besede (št. 434).

TEREZIJA NEUMANN je večkrat pred obhajilom padla v zamaknjenje. Tedaj ni videla duhovnika s sveto hostijo, ampak Zveličarja v podobi, ki je bila skladna s cerkvenim letom (o božiču kot otroka, po veliki noči Vstalega itd.). Hostija je tedaj, ko jo je duhovnik položil na jezik, prešla vanjo brez znakov požiranja; ob dotiku z jezikom namreč ni bila več vidna.

Lokacija: