Dragi pater Anton!

Prebral sem Vaše knjižice o sveti Evharistiji. Nagibajo me k premišljevanju. Še raje kot doslej bom hodil k mašni daritvi, pa tudi do Jezusove navzočnosti v tabernaklju bom imel drugačen odnos. Vendar mi kljub temu ostaja pri sveti maši veliko kretenj in besedil nerazumljivih ali premalo razumljivih. Tako hitro se vse odvija, da kar ne morem slediti.

Zakaj marsičesa ne razumem? Sem morda premalo pazljiv? Morda bi me bilo treba le spomniti na kaj? Zakaj le površno sledim vsebini mašnikovih molitev? Zakaj tudi Božje besede, zlasti nekaterih beril, ne razumem? Mislim, da bi bila potrebna preprosta razlaga, ki bi marsikomu olajšala razumevanje mašne daritve. Potem bo najbrž dejal: Škoda, da nisem tega vedel že prej. Res je sveta Evharistija skrivnost vere, vendar menim, da lahko tudi z razumom marsikaj doumemo.

Po 2. vatikanskem cerkvenem zboru se je mašni obred precej spremenil in se približal ljudem. Največje približanje je v tem, da je vse v slovenščini, celo najbolj svete besede, ki jih je Jezus izgovoril pri zadnji večerji, in brez katerih ni nobene mašne daritve. Ali bi se morala mašna daritev še bolj približati današnjemu človeku? Ali pa smo se mi preveč oddaljili in bi se morali mi približati, da bi bolje razumeli? Sami tega ne zmoremo.

Naj omenim nekaj mašnikovih dejanj, ki bi jih bilo treba pojasniti: poljub oltarja, uporaba kadila, različne barve mašnih oblačil, duhovnikov pozdrav z razprostrtimi rokami, uporaba hostij in vina, zakaj duhovnik v vrček z vinom vlije nekaj kapljic vode, zakaj različni pokleki, prikloni, sedenje, stoja in tihota, pomen oltarja, ambona, križa, sveč, pomen petja in izbiranje pesmi, zgradba mašne daritve itd.

V pričakovanju nove knjižice, ki bo na ta in podobna vprašanja preprosto in vsem razumljivo odgovorila, Vas prav lepo pozdravljam in se Vam vnaprej zahvaljujem.

Vaš Marko