Slovenski evharistični kongres bo po odločitvi Slovenske škofovske konference v nedeljo, 13. junija 2010 v Celju. Škofovska konferenca je potrdila predlog Odbora za evharistični kongres, da bo omenjen kongres na nedeljo, ki je "prvi dan tedna" in "dan lomljenja kruha", to je dan evharistije, kar je tudi eden izmed namenov kongresa, namreč vrniti nedelji duhovno vsebino.

Ker je kongres predviden v dopoldanskem času pomeni, da bodo vse nedeljske dopoldanske maše po župnijah odpadle (razen v kakšnih bližnjih župnijah, kjer bo lahko imel duhovnik še rano mašo). Ker pa je povsem jasno, da se vsi verniki ne bodo mogli udeležiti evharističnega kongresa (bolniki, ostareli, popotniki €Ś), se svetuje duhovnikom, da imajo v soboto in nedeljo zvečer še svojo nedeljsko mašo.

Evharistični kongres bo vseslovenski

Psalmist vabi vse stvarstvo k slavljenju Boga in pravi: Bog je kralj vse zemlje; Bog kraljuje nad narodi, Bog sedi na prestolu svoje svetosti (Ps 47, 8-9). To vabilo velja danes vsem slovenskim kristjanom. Božji prestol je danes evharistija. Zato je prav, da se vsi in še posebej duhovniki, udeležimo evharističnega kongresa in s tem izpovemo, da nas Bog združuje v Njem, ki ga obhajamo v evharistiji. To bo ura našega odrešenja, ura strmenja po najdragocenejši dobrini, kar jih more Cerkev imeti na svojem romanju skozi zgodovino in ura, ko bomo duhovniki pokazali ljudstvu svoj pravi duhovniško-evharistični obraz.

Leta 107 je sv. Ignacij Antiohijski med potovanjem v Rim, pisal Cerkvi v Efez in jih spodbujal naj lomijo en kruh, ki je zdravilo nesmrtnosti, protistrup, ki nam zagotavlja, da ne bomo umrli, ampak vekomaj živeli v Jezusu Kristusu (Efežanom 20,2). Lomiti en kruh pomeni obhajati mašo skupaj, kot en bogoslužni zbor, kot ena župnija. Isto poudari tudi v pismu Filadelfijcem, kjer pravi: Prizadevajte si torej, da obhajate eno evharistijo (Filad. 4,1). To želimo uresničiti z evharističnim kongresom, da bo evharistija srce slovenske Cerkve tudi navzven. Morda bo to središčno obhajanje v slovenski Cerkvi še podkrepljeno z izbiro kraja Celja kot središča slovenske pokrajine. Vsekakor želimo, da bi vsa slovenska župnija obhajala skupno mašo in bila en utrip tisočerih src.

Kot vzgled skupnega obhajanja naj nam bo tudi poročilo sv. Justina (ok. leta 150), ki poroča, da so se na nedeljo zbrali k obhajanju evharistije tako tisti, ki so živeli v mestu kot tudi tisti, ki so živeli na podeželju. Justin posebej poudari, da so se zbirali na enem kraju, to je k eni evharistiji. Morda so vsak dan obhajali mašo bodisi v mestu kot tudi na deželi, toda na dan Sonca, to je na nedeljo, pa so se zbrali k osrednjemu in za vse obveznemu skupnemu obhajanju. Prav ta vzgled nam je čudovita spodbuda, da začnemo že danes v dnu duše načrtovati romanje k skupnemu češčenju in obhajanju svete evharistije. 13. junij 2010 naj bo slovenski Emavs, kjer bo Jezus po naši veri vnovič vstopil v nas in spremenil naše najrazličnejše poti preizkušenj, omahovanja in stranpoti v pot odrešilnega Božjega načrta. Tako bomo po tem slovenskem Emavsu z večjim veseljem in zavzetostjo oznanjevali bratom, da Kristus živi v nas in v nas ter po nas deluje.

Evharistični kongres naj bo potrditev nedelje kot dneva evharistije

Evharistija je najvišje zakramentalno uresničevanje občestva v Cerkvi, zato terja, da jo obhajamo v nedeljo, ko se spominjamo Kristusove velikonočne skrivnosti, še posebej vstajenja in prihoda Svetega Duha. Papež Janez Pavel II. je zapisal, da je nedeljska evharistija priviligiran kraj, na katerem se občestvo neprestano oznanja in goji. Prav z udeležbo pri evharistiji postane Gospodov dan tudi dan Cerkve, ki more na ta način učinkovito izpolnjevati svojo vlogo kot zakrament edinosti. In če veljajo papeževe besede, da je nedeljska evharistija priviligiran kraj obhajanja, potem bi bilo povsem napak, če bi obhajali evharistični kongres na soboto ali na kak drugi dan. Četudi velja, da so vsi dnevi Gospodovi, je vendarle nedeljsko obhajanje Gospodovega dne in Gospodove evharistije središče življenja Cerkve (KKC 2177).

Že od vsega začetka so kristjani obhajali evharistijo na določen dan oziroma na nedeljo. O tem pričuje Plinij Mlajši (leta 112), ki mu je bilo zaupano upravljanje pokrajine Ponta in Bitinije, ki je naslovil pismo na cesarja Trajana, v katerem ga sprašuje, kako naj ravna s kristjani, ki imajo navado, da se zbirajo na določen dan pred sončnim vzhodom in pojejo izmenjaje med seboj himno Kristusu ... Tudi v spisu Didahe (14,1) iz konca prvega stoletja je rečeno, naj se na Gospodov dan zberemo k lomljenju kruha oziroma k obhajanju evharistije. To pomeni, da je nedelja brez evharistije, kakor mati brez srca! Papež Leon Veliki je zapisal, da je bilo vse, kar je Bog ustvaril, največje in najsvetejše, storjeno v dostojanstvu tega dne. Zato je nedelja Stvarnikov in Odrešenikov dar človeku. Cerkev je ta sveti dan dobila in ne ustvarila. Zato ga lahko le uživa, ne more pa ga spreminjati, ne njenega smisla in ne njene strukture. Nam ostaja le naloga, da še posebej na ta dan dvigamo k Bogu svoj hvalospev, prošnje in zahvale, se obhajamo z Njim in ga častimo v Najsvetejšem zakramentu.

Evharistični kongres naj bo pričevanje o naši identiteti

Ljudje smo pogosto obloženi s premnogimi nalogami, skrbmi in odgovornostmi. Prepogosto pozabljamo, da je občestveno praznovanje nujno potrebno za življenje v družbi. Brez praznovanja in praznikov upanje nima kje prebivati (Janez Pavel II.). In če to velja na splošno, kolikor bolj za krščansko življenje. Kristjan je prepoznaven tudi po obhajanju praznikov. Večja je skupnost, bolj je navzven in upam, tudi navznoter, prepoznavna. Na žalost pa postajajo za nekatere nedeljska bogoslužja kot tudi druga praznovanja, le ena izmed nalog in skrbi. Tak človek se z obiskom nedeljskega bogoslužja ali obhajanja drugih praznikov, sicer obleče v prazničnost, vendar je zaradi obilice skrbi nezmožen praznovati, se veseliti in se napolniti z novim upanjem in duhovno močjo. Ponavadi se tak zapre v svoj mali svet nezadovoljstva. Da bi to preprečili v primeru evharističnega kongresa je prav, da tako duhovniki kot verniki, naredimo pri sebi jasen program priprave na to dogajanje: vsakdanja kratka molitev, družinski in župnijski načrt priprave, pogovor na to temo v posameznih župnijskih občestvih (ministranti, bralci Božje besede, Župnijski pastoralni svet, zakonska skupina, Frančiškova družina in podobno). Res je, da naša dolžnost, da se udeležimo evharističnega kongresa, ni vezana na nek predpis, je pa vezana na največjo Božjo zapoved, zapoved ljubezni. Tako udeležba na evharističnem kongresu ne bo obvezna, ampak potrebna, saj smo po besedah sv. Elizabete iz Dijona mi Njegove žive hostije in Njegov majhen ciborij! Zato je prav, da ob morebitnem oklevanju udeležbe na kongresu prisluhnemo Kristusovemu vprašanju: Peter, Janez, Marija€Ś, ali me ljubiš? To pomeni, da udeležba ali neudeležba na kongresu, razen če gre za bolezen in druge upravičene razloge, ne bo nič drugega kot preizkus ljubezni do Kristusa in Cerkve ter izkaznica naše identitete!

Evharistični kongres naj bo hvalospev in ustoličenje Kristusa med nami

Sv. Janez Zlatousti je razmišljal o Kristusovi navzočnosti in zapisal: Če je res, da je Kristus tam, kjer sta dva ali trije zbrani v Njegovem imenu, koliko bolj €˜upravičeno€™ je tam, kjer je zbrano veliko ljudstva. Ker je krščansko občestvo ena sama odprtost k drugemu, ni toliko važno kaj prejmem od skupnosti, ampak kaj dajem in kaj ustvarjam v skupnosti. Pomembno je, da se v skupnosti zavedam navzočnosti slehernega, kajti Kristus je navzoč tudi po navzočnosti mene in mojih bližnjih.

Z evharističnim kongresom želimo poglobiti vero v Kristusovo navzočnost. Ker evharistična navzočnost ni sama sebi namen, temveč je zveličavno sredstvo, da Kristus prisrčno živi v nas (Schillebeeckx) želimo s skupnim hvalospevom slovenskih vernikov vnovič ustoličiti v našem življenju Njega, ki je sonce naše vere ter €˜vir in vrhunec€™ vsega našega življenja. Zato na dan evharističnega kongresa odvrzimo zaskrbljenosti, naloge in skrbi ter se včlenimo v skupno slavje in praznovanje evharističnega kongresa. In če velja, da je že vsaka skupnost praznik, ker je med verniki v skupnosti Kristus (sv. Janez Zlatousti), koliko bolj bomo udeleženci evharističnega kongresa praznik ker bo med nami, z nami in v nas Kristus, Gospod. Na to doživetje se pripravljajmo že sedaj, da bomo navdušili tudi druge in bomo ena čreda, en Pastir!

Lokacija: