goduje 3. septembra

Ne vemo, kdaj se je v plemiški družini rodil. Postal je visok državni uradnik. Potem je svojo hišo spremenil v samostan in zelo spokorno živel. Izvoljen za papeža, se je zelo posvečal liturgiji, cerkvenemu petju; od njega izvirajo tudi€ gregorijanske maše€.Takole je pisal o evharistiji:

€œMoramo z vso dušo ... omalovaževati ta svet, dnevno darovati Bogu žrtev zadoščevalne pokore, pa tudi daritev mesa in krvi Jezusa Kristusa. Ta daritev na prav poseben način rešuje dušo pred večnim pogubljenjem, ker skrivnostno ponavzoči zadoščujočo smrt edinorojenega Božjega Sina. Čeprav od mrtvih Vstali ne more več umreti, ker smrt nima več nad njim oblasti, se vendar v svojem neumrljivem in neuničljivem življenju zopet daruje za nas v tej skrivnostni daritvi. Njegovo telo se tukaj uživa, njegovo meso se deli za zveličanje ljudstva, ... njegova Kri se zliva v usta vernikov. Premislimo torej, kaj pomenita daritev, ko vedno z nova predstavlja trpljenje edinorojenega Božjega Sina za odpuščanje naših grehov. Kateri vernik bi mogel dvomiti, da se ob uri te daritve na besedo duhovnika odpro nebesa, da kori angelov prisostvujejo tej skrivnosti Jezusa Kristusa in da se v njej najvišje poveže z najnižjim?€...

V neki pridigi pravi: €œV najsvetejšem zakramentu sta meso in kri Jezusa dejansko navzoča, ker se pri posvečenju kruh in vino po Sv. Duhu spremenita v Kristusovo Telo in Kri. Ta presveti zakrament posreduje božjo milost, osvobaja od grehov, zedinja vernike s Kristusom in med seboj; učinkuje pa samo, kadar smo z Bogom spravljeni.€