Rojen je bil v Genovi. V Paviji je študiral filozofijo, v Padovi pa je postal doktor medicine. Vedno se je posvečal apostolatu. Leta 1528 je postal duhovnik.

Pri prvi sveti maši je videl, kako so po spremenenju angeli molili Jezusa. To ga je nagnilo, da ga je sam molil v najsvetejšem zakramentu, in da bi ga tudi drugi molili, je ustanovil 40 urno pobožnost. Kmalu se je razširila po vsej severni Italiji in nato po vsem svetu. Versko življenje se je vidno razcvetelo. Pozneje se je iz vsega tega razvilo večno češčenje Najsvetejšega zakramenta.

Kako plehko je bilo versko življenje v vsej severni Italiji, opisuje Cajetan iz Thiena kot zgled navaja Benetke: €œBenetke so čudovito mesto. Toda, kako bi ne jokal nad njimi? Tukaj komaj živi kdo, ki išče križanega Kristusa in ga ljubi. Niti enega plemiča nisem našel, ki bi bolj ljubil Kristusa kot svojo lastno čast. Ne trdim, da ni ljudi dobre volje, vendar se sramujejo, da bi jih kdo videl pri spovedi in obhajilu.€

Te besede bi lahko sv. Anton M.Z. napisal o tistih mestih, kjer je začel delati. Tem mestom je prinesel evharistično pomlad s 40 urno molitvijo in pogostim obhajilom. Pri 37-ih letih je umrl v mestu Cremona.