goduje 25.maja

Bila je plemiškega rodu. Rodila se je leta 1566. v Firencah in bila krščena na ime Katarina. Z 10-timi leti je šla k prvemu svetem obhajilu. To si je srčno želela in vse življenje ni opustila priložnosti za prejem obhajila. S 16-timi leti je vstopila v karmeličanski samostan €œSvete Marije Angelov€ v Firencah. Leta 1583 je naredila večne zaobljube in dobila ime Marija Magdalena.

Šla je v ta samostan, ker je tam lahko vsak dan prejela sveto obhajilo, kar je bilo v tistem času nekaj izrednega. Tako zelo je ljubila Kristusa, da je bila po obhajilu večkrat zamaknjena. V zamaknjenju je hvalila Gospoda in izgovarjala globoke resnice, predvsem o sveti evharistiji. Po nekem obhajilu je takole vzklikala: €œZakaj, Gospod, mi podarjaš toliko ljubezni, meni, ki sem tako nevredna? ... O slepota, o zlobnost ljudi proti tako veliki ljubezni! Nikogar, nikogar ni, ki bi ljubil mojo ljubezen. O Ljubezen, kdaj te bom popolnoma posedovala? Kdaj se bom s teboj popolnoma zedinila? Kdaj te bom neskončno ljubila? Moj Jezus, ne več ljubezni! Jaz je ne morem več prenesti.€ Okoli stoječim sestram je rekla: €œLjubite ga, ljubite ga, mojega Jezusa, ljubite ga vsaj ve, ker ga sicer nihče ne ljubi.€ Ko je bila imenovana za voditeljico novink, jim je svetovala, kako se morajo pripraviti na sveto obhajilo; naj navedemo nekatere: 1. Ko se pripravljate na sveto obhajilo, mislite na to, da opravljate najbolj vzvišeno edino možno dejanje, saj prejmemo vase Gospoda in Boga. 2. Varujte se, da obhajila ne boste prejemale iz navade in da te velike dobrine nikoli ne opustite. 3. Kako čisto mora biti vsako srce ob prejemu vira čistosti! 4. Varujte se, da ne boste ovirale prihoda milosti s premajhnim hrepenenjem in razpoloženjem. 5. Ni bolj učinkovitega sredstva za dosego popolnosti kot je sveto obhajilo; eno samo je zmožno napraviti dušo sveto. 6. Ne opustite nobenega obhajila iz lahkomiselnosti. 7. Veliko krivico povzročamo ljubezni s katero nas Kristus ljubi, kadar opustimo obhajilo, če bi ga lahko prejeli. 8. Eno obhajilo mora biti priprava za drugo. 9 Delajte dobro in s čistim, pravim namenom ugajati Bogu. 10. Žrtvujte vse delovanje in vaje samostanskega življenja kot pripravo na obhajilo in pogosto darujte dragoceno Kristusovo Kri. 11. Ko se ponoči zbudite ali ko vstajate, takoj mislite na sveto obhajilo. 12. če čutite odpor do kake sestre, poskušajte ga premagati; če se vam ne posreči, si mislite: Tudi življenje bi dala zanjo. Nadalje pravi: čas po obhajilu je najboljši, najdragocenejši. Moramo spoznavati Jezusa in mu omogočiti, da nam očisti in posveti dušo; je tudi čas za pogovor z Bogom. Iz dobro prejetega obhajila dobimo moč, da lahko prenesemo tudi največje bolečine. Treba je biti ponižen, da lahko dosežemo veliko moč. Duša, ki pogosto prejme sveto obhajilo, bi morala biti popolnoma vdana v Božjo voljo in sprejeti, kar zahteva pokorščina. Prosite Boga, da vzbudi v srcih vernikov željo po tem svetem obedu.

Ko je nekoč molila pred Najsvetejšim, je videla dušo redovne sestre, ki se je dvigala s tal, zavita v ognjen plašč, izpod katerega se je bleščala bela obleka. Razodeto ji je bilo, da bo morala toliko dni po eno uro zadoščevati pred Najsvetejšim, kolikor obhajil je po lastni krivdi opustila. Molila je zanjo in po nekaj dneh ji je povedala, da je že v nebesih. Umrla je leta 1607. Papež Urban IV. jo je leta 1626. razglasil za blaženo, Klemen IX. pa leta 1669. za svetnico.