goduje 16.oktobra

Rodila se je v Lautecoureu, Burgundija, leta 1647. Ko je imela osem let, jo je mati poslala h klarism v Charolles. Z devetimi leti je šla k prvemu svetemu obhajilu. Vse otroške igre so se ji zagrenile. Notranji glas jo je klical na samoten kraj in silil, da je pokleknila k molitvi. Zaradi bolezni se je vrnila k materi. Zgodaj se ji je vzbudila želja po samostanskem življenju.

S 24timi leti je vstopila v samostan Obiskanja v Paray Le Monialu. Goreče je ljubila Jezusa v evharistiji, pri katerem je iskala veselja in tolažbo. Jezus jo je učil, kako mora moliti: Najprej ponižno poklekniti pred Njim, prositi odpuščanja za vse grehe, moliti in mu darovati vse molitve. Iz tega je zraslo neutešljivo hrepenenje po svetemu obhajilu in po trpljenju. Vleklo jo je kar najbliže k tabernaklju; šla je tja kljub zasmehovanju. Vstopila je v samostan, da je mogla večkrat k obhajilu, kar drugače takrat ni bilo mogoče. Ko je na vernih duš da leta 1672 prosila odpuščanja vseh grehov in se popolnoma izročila Gospodu, ji je Jezus odgovoril:€Pomisli, da se hočeš poročiti s križanim Bogom, zato se moraš narediti njemu podobna in se odpovedati vsem radostim življenja. Zate ne sme biti nobenega drugega veselja, le tako, ki je zaznamovano s križem ... Obljubil mi je, da me ne bo nikoli zapustil: Bodi vedno pripravljena, da me prejmeš; odslej hočem v tebi stanovati!€ Dejal ji je, da jo je določil za to, da ga v hostiji in v Najsvetejim zakramentu stalno adorira. Stalno naj se daruje z ljubeznijo in časti Boga v presveti evharistiji. S tem svetim zgledom spolnjuje svojo zaobljubo ... Ali obstaja večja pokorščina od te, ki jo spolnjuje Jezus v Najsvetejšem zakramentu? Navzoč postane v istem trenutku, ko so izgovorjene besede posvečenja, najsi je duhovnik dober ali slab? Jezus zmore stopiti v srce obteženim s smrtnim grehom, do katerega čuti gnus ... Hočem se pokoravati do zadnjega diha, da počastim Jezusa v sveti hostiji. Zato moram živeti v ljubezni in odpovedi, polna veselja, ko me pozabijo in prezirajo, da tako zadostim preziranemu Jezusu v sveti hostiji.

Ko me je nekega dne zopet mučilo hrepenenje, da bi prejela Zveličarja, sem mu rekla: Pouči me, kaj hočeš, da ti rečem! Nič drugega kot besede: Moj Bog, moje edino dobro, moje vse! Te besede te bodo varovale pred vsemi skušnjavami in, izpopolnile bodo vsa tvoja dejanja in ti služila kot priprava za tvoje delo.

Ko je nekoč molila pred Najsvetejšim, slovesno izpostavljenim, ji je rekel Jezus; €œČe bi ljudje vsaj malo odgovarjali moji ljubezni, bi pojmoval za malo, kar sem zanje storil. Vendar ne premorejo drugega kot hlad in zavrnitev moje vneme, da bi jim dobro storil. Vsaj ti mi bodi v veselje. Zadostuj za njihovo nehvaležnost, kolikor moreš. Predvsem prejmi obhajilo, kolikokrat ti pokorščina dovoli. Razen tega se obhajaj vsak prvi petek v mesecu. Vsako noč od četrtka na petek te hočem soudeležiti pri smrtni žalosti, ki sem jo pretrpel na Oljski gori.€ Ob drugi priliki ji je dejal:€Glej to srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo, da se je zanje popolnoma predalo in izčrpalo, da bi jim izkazalo svojo ljubezen. Od večine pa prejemam le nehvaležnost, žaljivo vedenje in božji rop, hlad in prezir, v zameno za zakrament ljubezni. Najbolj pa me boli, da tudi meni posvečene duše tako ravnajo z menoj. Zato želim od tebe, da postane petek po osmini praznika presvetega Rešnjega Telesa praznik v čast mojemu presvetemu Srcu. Ta dan naj se prejme sveto obhajilo in prosi odpuščanja v spravo za žalitve presvetega zakramenta, slovesno izpostavljenega na oltarjih. Obljubim ti, da bo moje Srce napolnilo z milostjo vse, ki mu izkažejo čast in se potrudijo, da to storijo tudi drugi. Sveta Marjeta Marija Alacoque je umrla leta 1690. Papež Pij IX. jo je leta 1864 razglasila za blaženo, BenediktXV. pa leta 1920 za svetnico.