Rodila se je v grofovski družini v Madridu leta 1809. Že kot otrok je bila zelo pobožna. Zelo jo je bolelo, ko se je morala udeleževati plesov v elegantni obleki; pod njo je oblačila raševino. Že v tistih letih je šla vsak dan k svetem obhajilu in premolila 5 do 6 ur na dan, ne da bi se utrudila ali razstresla. Vabila je svoje prijateljice, da so vsak drugi dan molile po eno uro pred Najsvetejšim in obiskovale zapuščene bolnike po bolnišnicah. V eni je našla bolno, zgubljeno dekle, in jo je spravila na pravo pot. To jo je nagnilo, da je ustanovila inštitut za dekleta, ki so v nevarnosti, da padejo, ali pa so že padla. Izročila ga je sedmim gospem.

V naslednjih letih je morala iti s svojim bratom v Pariz. Opravila je duhovne vaje. Popolnoma so jo usmerile k sveti evharistiji in apostolatu ljubezni. Povsem je zaupala, da ji bo Kristus pomagal premagati razne težave.

Leta 1847 je zopet izbruhnila revolucija v Parizu. V veliki nevarnosti je ušla in se vrnila v Madrid. Inštitut je našla v razsulu, zato je sama prevzela vodstvo. Po mnogih težavah se ga ji je posrečilo spremeniti v €œKongregacijo služabnic Najsvetejšega zakramenta in ljubezni€. Hitro se je razširila po Evropi in Ameriki. Temeljno pravilo: Moč za delo morajo redovnice črpati v svetem obhajilu in pri adoraciji Najsvetejšega. Zvodniki padlih deklet so jo obrekovali, napadali in celo grozili s smrtjo. Kristus v evharistiji je bil zanjo edini in vse. To duhovnost je poskušala vcepiti v svojo kongregacijo. Njihov pozdrav pri srečanju je bil: €Hvaljen in češčen naj bo najsvetejši zakrament€ Ogovor: €œOd sedaj in vso večnost€ Vsak četrtek so se sestre postile v čast in v zadoščenje za grehe proti najsvetejšemu zakramentu. Po božjem navdihu je uvedla v svoji kongregaciji večno češčenje in ga utemeljevala: €œPoskušajmo zadoščevati Jezusu, ujetniku ljubezni v tabernaklju, za zapuščenost in za vse žalitve€. Rekla je: Najsvetejši zakrament je moje življenje, in če ga vidim izpostavljenega, sem najsrečnejša stvar na svetu. Sestram je priporočila: Pošljimo večkrat na dan pozdrav vsem tabernakljem na svetu in hkrati darujmo svoje srce.

Leta 1865 je v Valenciji izbruhnila kolera. Pomagala je bolnikom, se okužila in umrla istega leta. Leta 1925 jo je papež Pij XI. razglasil za blaženo in že leta 1934 za svetnico.