goduje 31.januarja

Rodil se je leta 1815 v kraju Boschi. Pobožna mati mu je vcepila že otroku pobožnost do najsvetejšega zakramenta. Še globlja je postala po prvem svetem obhajilu. Po velikih težavah je postal duhovnik. Sveta maša mu je bila posebno draga. Maševal je z veliko zbranostjo. Kadar je bil v velikih težavah, je po več ur molil pred Najsvetejšim in tudi gojence je navajal k temu. Oltarni zakrament in brezmadežno spočeta Božja Mati sta bila zanj dva stebra Cerkve v vseh viharjih in nevarnostih.

Don Bosko je svojim sodelavcem in gojencem priporočal pogoste in zaupne obiske Najsvetejšega z besedami: €œHočete, da vam Gospod podeli mnogo milosti? Potem ga pogosto obiščite! Hočete, da vam podeli samo malo milosti? Potem ga redko obiskujte! Hočete, da zlobni sovražnik pred vami beži? Potem pogosto oblikujte Jezusa! Hočete premagati nečistega duha? Zatecite se vedno znova k Gospodu Jezusu in klečite pred njim. Če pa hočete, da vas nečisti duh premaga, potem opustite obisk Jezusu v najsvetejšem zakramentu! Moji ljubi, obiskovanje Zveličarja v najsvetejšem zakramentu je zelo potrebno sredstvo za zmago nad zlim duhom. Obiskujte pogosto evharističnega Zveličarja, potem zlodej ne bo ničesar dosegel.

Don Bosko se je trudil tudi za pogosto sveto obhajilo. Pravo, zbrano pobožno sodelovanje pri sv. maši in vreden prejem obhajila sta se mu zdela najuspešnejše vzgojno sredstvo. Vsem gojencem je priporočal ohranjati se v takem stanju, da morejo vsak dan prejeti sveto obhajilo. Zavzemal se je tudi za zgodnje obhajilo, da Gospod prevzame srca, preden jih greh opustoši. Da je obvaroval svoje gojence pred božjeropnim obhajilom, jim je pretresljivo razlagal posledice nevrednega obhajila. Bil je vedno na razpolago za spoved, tudi ponoči, če je kdo padel v smrtni greh.

Sveti Dominik Savio je najlepši zgled don Boskovega vzgojnega dela. Ta mladenič je rekel: Če me na duši kaj skrbi, grem k spovedniku po nasvet. Če pa hočem kaj velikega doseči, potem grem k Zveličarju, ga prejmem v sveti hostiji, v kateri se nahaja njegovo telo, ki je bilo za nas darovano ... Kaj mi potem še manjka, da bi bil srečen? Nič na tem svetu. Manjka mi samo še zmožnost, videti ga odkritega in se ob pogledu nanj veseliti, Njega ki ga v veri poznam pričujočega na oltarju in ga molim. Zanj je bilo veliko veselje, kadar je mogel več ur moliti pred Najsvetejšim; od tod tudi njegovo stalno veselo razpoloženje.

Don Bosco je ustanovil dve redovni družini, za vzgojo mladine razširjeni po vsem svetu. Posvečata posebno pozornost razumu, ljubezni in veri. Dejal je: Brez vere ne znam vzgajati. Papež Pij XI. ga je leta 1929 razglasil za blaženega, leta 1934 pa za svetnika.