Pater Anton, prišel sem, da se z vami pogovorim o evharističnih čudežih. Nekaj sem o njih že slišal, vendar bi rad zvedel kaj več. Menda se največ čudežnih ozdravljenj v Lurdu zgodi med procesijo in pri blagoslovu z Najsvetejšim. Jezus je v času svojega zemeljskega življenja v Palestini ozdravil veliko bolnikov, ne le posameznikov, ampak tudi večje skupine. Če je v posvečeni hostiji res navzoč, kakor kristjani verujemo, bi upravičeno pričakovali, da jih bo tudi danes ozdravljal.
Marko, vesel sem tvojega obiska. Danes imam čas, da se temeljito pogovoriva. Prav imaš, Jezus tudi danes ozdravlja bolnike. Ozdravlja jih po sveti evharistiji, a tudi drugače, čeprav je njegova dejavnost usmerjena predvsem na naše duhovno zdravje. Ko govorimo o evharistiji, mislimo na mašno daritev, sveto obhajilo in na trajno navzočnost pod podobo kruha. Jezus danes ne ozdravlja tako pogosto kakor pred dva tisoč leti, vendar imamo prave evharistične čudeže.
Jezus je predvsem zdravnik naših duš. Pri tem zdravljenju ima tudi bolezen nadvse pomembno vlogo. V njej človek, ki je odprtega srca, zori za večnost. Jezus je bolezen vračunal v naše življenje kot sredstvo do cilja večnega življenja.
Kaj je pravzaprav čudež? To je dogodek v vidni naravi, ki ga ne moremo razložiti z naravnimi zakoni. Povzroči ga Bog, zato so čudeži priče za bivanje Boga in potrjujejo resničnost tega, kar uči naša vera. To velja tudi za evharistične čudeže. Povzroča jih navzoči Jezus, ki nas ljubi in nam hoče samo dobro.
Za potrditev vere v sveto evharistijo je dovolj en sam popolnoma izpričan čudež, ki jasno dokazuje Kristusovo navzočnost in delovanje v tem zakramentu Božje ljubezni. Na podlagi takšnega čudeža bomo lažje z apostolom Tomažem izpovedali vero: Moj Gospod in moj Bog! (Jn 20,28).
Lokacija: