Kako veličasten je bil ta kongres in kaj je pomenil za slovenske in druge katoličane iz Jugoslavije, lahko razberemo iz sedemsto strani debelega zbornika velikega formata.

Pred kratkim je neka 96-letna upokojena učiteljica zapisala: Zelo sem srečna in vesela, da bomo imeli drugo leto prvi vseslovenski evharistični kongres. Jezus v presvetem Rešnjem telesu je moje vse. Za uspeh bom rada storila vse, kar zmorem. Bog daj, da bi bil vsaj malo podoben čudovitemu II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo 1935. Takrat sem peljala na Stadion svoje učenke iz Škofje Loke.

Kako veličasten je bil ta kongres in kaj je pomenil za slovenske in druge katoličane iz Jugoslavije, lahko razberemo iz sedemsto strani debelega zbornika velikega formata II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935 (EK), ki je izšel v Ljubljani 1936. Že na I. evharističnem kongresu za Jugoslavijo v Zagrebu 1930 je bil naš kongres napovedan. Ivan Martelanc, član Glavnega kongresnega odbora in urednik zbornika evharističnega kongresa v Ljubljani, je v uvodnih besedah zapisal: Slovenci in katoliški Jugoslovani še nismo doživeli verske prireditve, ki bi zbrala toliko tisočev katoličanov iz vseh krajev naše države in ki bi v vsakem oziru tako vzorno in v tolikem sijaju potekala kot naš II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935. To veličastno slavje je pustilo v dušah vseh udeležencev neizbrisne vtise (EK, str. 5).

S kongresom so hoteli v svetem Rešnjem telesu predvsem počastiti Kristusa kot kralja sveta in javno izraziti vero vanj. To izraža tudi kongresna himna Mogočno se dvigni nam spev iz srca, ki jo je napisal p. Krizostom Sekovanič, uglasbil pa Josip Čerin. Značilen je njen odpev: Kristus, kraljuj! Kristus, zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj!

Na kongres so se verniki v Sloveniji dobro pripravili. Že leta 1931 so bili ob 1500-letnici efeškega koncila po več dekanijah, okrožjih in romarskih krajih evharistični shodi ali kongresi, ki so se nadaljevali tudi v naslednjih letih. V Celju je bilo leta 1932 na kongresu kar 20.000 vernikov, v Novem mestu pa 10.000.

Leta 1933 so praznovali jubilejno leto, 1900-letnico našega odrešenja, ki so jo povezovali z evharističnimi shodi. Ljubljanska škofija jo je koncem julija praznovala skupaj z biserno mašo bivšega ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča, katere se je udeležilo nad 50.000 slovenskih vernikov. V Sloveniji so imeli v tem letu tudi nekaj lepo uspelih evharističnih shodov posebej za otroke in mladino. Sploh je bilo v ljubljanski in mariborski škofiji to leto največ evharističnih prireditev.

Dekanijski evharistični shodi so bili tudi v letu 1934, najpomembnejši pa je v tem letu škofijski evharistični kongres v Mariboru 7. in 8. septembra, katerega se je udeležilo najmanj 40.000 vernikov. Pred omenjenimi evharističnimi shodi so bile običajno tridnevnice ali celo devetdnevnice. Lahko rečemo, da je bilo nekaj let pred ljubljanskim kongresom pravo evharistično gibanje, ki je vplivalo na evharistično prenovo vernikov. Zelo se je povečalo število obhajil, s tem v zvezi pa tudi število spovedi.

V zborniku beremo: Spomladi l. 1935 se je v vsej Sloveniji in deloma tudi drugod med katoličani v državi izvršila tako obsežna in globoka bližnja priprava, kakor je pri nas še nismo imeli sreče doživeti (€Ś) Po pravici lahko trdimo, da je bil II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935 tako po svoji pripravi kot po svoji sijajni izvedbi do sedaj najvišji doseženi višek evharističnega gibanja v Jugoslaviji (EK, str. 35).

Verniki so kot pripravo na kongres veliko molili. Posebna molitev za uspeh kongresa je bila natisnjena na 420.000 podobicah. Po župnijah so delovali posebni župnijski pripravljalni odbori, ki so skrbeli za duhovno in materialno pripravo na kongres. Organizirali so postavljanje evharističnih križev, zbiranje finančnih sredstev za kongres, obveščanje vernikov o pripravah in udeležbo na kongresu. Duhovniki so o sveti evharistiji veliko oznanjali. Po župnijah so bile duhovne vaje po stanovih, misijoni, tridnevnice, ure češčenja, otroške evharistične prireditve, dijaške akademije z evharistično vsebino, procesije in podobno. Praznik Kristusa Kralja so v ljubljanski škofiji leta 1934 praznovali kot prošnji dan za uspeh kongresa. V mesecu maju so brali po cerkvah evharistične šmarnice.

Prav nekaj posebnega je bilo v pripravi na evharistični kongres postavljanje evharističnih križev, ki so jih po župnijah na vzvišenih krajih, tudi na gorah, postavljali verniki. Segali so v višino od 6 do 22 metrov. Na križu so bila znamenja Kristusovega trpljenja ali evharistični simboli. Zvečer se je ljudstvo zbralo v cerkvi, poslušalo pridigo in častilo Najsvetejše. Potem so se z baklami v rokah razvrstili v procesijo proti križu. Ob njem je duhovnik nagovoril ljudstvo in križ blagoslovil. Ljudje so peli Kraljevo znam'nje, križ stoji in Povsod Boga. Vse to je vplivalo nanje, da je evharistična prenova stekla že pred samim kongresom in so bili verniki nanj dobro pripravljeni. Evharistični križi so postali znamenja vere in zvestobe Bogu, zlasti med možmi in fanti.

Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je službeno naznanil kongres v 8. številki Škofijskega lista leta 1934: Po sklepu škofovske konference dne 18. avgusta 1930, ob priliki evharističnega kongresa v Zagrebu, se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani evharistični kongres za kraljevino Jugoslavijo, in sicer v dneh 28., 29. in 30. junija 1935. Ko to službeno naznanjam, prosim gg. duhovnike in vse vernike, naj z molitvijo in po možnosti z delom pomagajo pripravljati ta veliki praznik našega Boga v zakramentu presv. Rešnjega telesa, da bodo sadovi tega praznika v dušah obilni in trajni.

Na praznik Kristusa Kralja leta 1934 je za vse katoličane v Jugoslaviji izšlo vabilo na evharistični kongres, ki sta ga podpisala dr. Josip Srebrnič, predsednik Stalnega odbora za evharistične kongrese, in dr. Gregorij Rožman kot škof škofije, v kateri se bo kongres vršil. V slovenskem, hrvaškem, nemškem in madžarskem jeziku so verniki brali: Pridite, da skupno izpričamo svojo vero v Boga in Gospoda našega v presvetem Rešnjem Telesu! (€Ś)

Moramo in hočemo pripomoči, vsak po svojih močeh, da se svetovna stiska olajša vsaj v našem narodu, in to po Jezusu, našem edinem Rešitelju. Zato pridite vsi, ki verujete v Jezusa Kristusa, v presvetem Rešnjem telesu med nami živečega. Vabimo vse stanove, predvsem vse delovne stanove, ki jih je teža naših dni najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pot iz stiske. Vabimo katoliško inteligenco, da v Jezusu najde resnico sredi sedanjih zmot. Vabimo zlasti mladino, da v Jezusu najde življenje, pravo, lepo in osrečujoče. Pridite, priredimo Jezusu, našemu Odrešeniku, zmagovito slavje! Pridite, poklonimo se v molitvi in ljubezni našemu Bogu, ki ima svoje bivališče med nami!

Pridite, združimo se z Jezusom, ki je kruh življenja, zedinimo se po Njem v medsebojni ljubezni in v trajnem miru!

Že sedaj pa pripravljajmo svoja srca z molitvijo, sveto daritvijo in žrtvami na velike dni kongresa, da bodo res dnevi, ki po presveti evharistiji odprejo našemu narodu vire nadnaravnega življenja v blagoslov naši domovini.

Vse priprave na kongres je vodil Glavni pripravljalni odbor, ki je imel mnogo odsekov in pododsekov. Glavno obveščevalno delo je prevzel dnevnik Slovenec.