Kongres se je vršil od petka, 28. junija, do nedelje, 30. junija 1935 v slavnostno okrašeni Ljubljani, predvsem na Stadionu. Papeža Pija XI. je zastopal njegov legat poljski kardinal in primas Poljske dr. Avgust Hlond. Kongresnih slovesnosti so se udeležili jugoslovanski škofje in apostolski nuncij v Beogradu Hermenegild Pellegrinetti. Kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla je zastopal divizijski general Peter Nedeljkovi‡, kraljevo vlado pa notranji minister dr. Anton Korošec in trgovinski minister dr. Milan Vrbani‡.

V petek, 28. junija dopoldne je bila slavnostna seja Stalnega odbora za evharistične kongrese v Jugoslaviji pod predsedstvom krškega škofa dr. Josipa Srebrniča. Odbor je sprejel štiri resolucije: proti sekularizaciji Gospodovih dni, proti profanaciji Gospodovih dni, za razširitev evharistične vzgoje, za zaščito evharistične vzgoje.

Istega dne popoldne so prepeljali z Brezij v Ljubljano milostno podobo Marije pomagaj, ki je bila posrečeno izbrana za visoko pokroviteljico kongresa. Že med potjo so jo verniki navdušeno pozdravljali. Ljubljana jo je sprejela med slovesnim zvonjenjem in pritrkavanjem po vseh ljubljanskih cerkvah. Pred ljubljansko stolnico jo je s spremstvom in mnogimi verniki sprejel ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Podobo so postavili na oltar sv. Dizma, kjer so jo verniki z doživeto pobožnostjo vso noč obiskovali in častili. Sprejem Marije pomagaj je bil pravzaprav prva kongresna slovesnost.

Proti večeru so v Ljubljani z vsemi častmi sprejeli papeškega legata kardinala Avgusta Hlonda, in sicer najprej na železniški postaji, kjer ga je pozdravil škof Rožman, nato zastopniki civilne in vojaške oblasti ter navzoče ljudstvo. Pred ljubljansko stolnico so ga pričakali jugoslovanski škofje z nuncijem Pellegrinettijem.

Nato je bilo v ljubljanski stolnici slovesno odprtje kongresa, katerega potek so priporočili Svetemu Duhu. Vse navzoče je nagovoril škof Srebrnič kot predsednik Stalnega odbora za evharistične kongrese v Jugoslaviji. Otvoritvene molitvene slovesnosti s posebno evharistično pridigo so se vršile po vseh ljubljanskih cerkvah.

V soboto, 29. junija, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, so mladi že ob 7h zjutraj pod vodstvom ljubljanskega škofa Rožmana v lepo urejeni procesiji spremljali podobo Marije pomagaj iz stolnice na Stadion, kjer jo je sprejel kardinal legat. Nabralo se je blizu 30.000 mladih. Sveto mašo je daroval kardinal Hlond, nagovor pa je imel škof Rožman. Poleg ljubljanskega in mariborskega škofa je pomagalo obhajati še 85 duhovnikov. H Gospodovi mizi je pristopilo okrog 25.000 mladih. Mladinske mašne daritve se je udeležilo tudi približno 15.000 odraslih vernikov.

Hkrati so bile po vseh cerkvah v Ljubljani slovesne sv. maše s pridigo: Vera v presveto evharistijo je moč vernikom v teži današnjih dni. Slovesne pontifikalne maše so darovali jugoslovanski škofje.

Ob 10h so se verniki razvrstili po stanovih in skupinah, ločeno po spolih in starosti ter stanovski zaposlitvi, v 20 ljubljanskih dvoranah in drugih prostorih, kjer so imeli svoja zborovanja s tremi nagovori: kmečki možje, kmečki fantje, delavci, delavska moška mladina, obrtniki in trgovci, obrtniška in trgovska moška mladina, srednješolci, visokošolci, poklici z visokošolsko izobrazbo, učitelji, drugi izobraženci, matere, kmečka dekleta, delavska dekleta, obrtniška in trgovska ženska mladina, srednješolke, visokošolke, uradnice, služkinje, učiteljice. Na teh zborovanjih so navzoči izrekli posebne obljube. Na tri duhovnikova vprašanja: Ali obljubite, da boste €Ś so vsakokrat odgovorili: Obljubimo!

Svoja zborovanja so imeli tudi duhovniki in kateheti, ki so sprejeli posebne resolucije. Tako je bilo skupaj 22 zelo pomembnih in odmevnih ter daljnosežnih stanovskih zborovanj.

Ob 15h se je odvijalo na Stadionu ob udeležbi kardinala Hlonda in 20 jugoslovanskih škofov prvo slavnostno zborovanje pred 50.000 glavo množico. Pozdravni nagovor je imel predsednik pripravljalnega odbora dr. Stanislav Žitko. Po njem je v slovenskem jeziku spregovoril kardinal Hlond, za njim pa še trije govorniki. Sledile so slovesne pete litanije z odpevi ter blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Petje je vodil stolni kanonik dr. Franc Kimovec.

Ob 21h so po vseh nabito polnih cerkvah v Ljubljani izpostavili Najsvetejše za nočno češčenje do polnoči, ko so se začele pontifikalne polnočnice jugoslovanskih škofov, s skupnim obhajilom za žene in dekleta. Povsod je bila pridiga o sveti maši in naših žrtvah.

Ob 22h se je v Ljubljani razvila nočna procesija mož in fantov, bogoslovcev in duhovnikov, ki so z baklami spremljali Najsvetejše, katerega je iz stolnice proti Stadionu nosil škof Rožman. Tam je pred izpostavljenim Najsvetejšim daroval mašno daritev med ljudskim petjem mož in fantov, ki se jih je zbralo najmanj 40.000. V špalirju po ljubljanskih cestah pa je bilo okrog 100.000 ljudi. Med polnočno mašo in pri tihih mašah, ki so sledile, je bilo razdeljenih skoraj 20.000 obhajil. Vse to je bilo močno pričevanje žive vere in ljubezni do Kristusa ter medsebojne edinosti.

V nedeljo, 30. junija, je bila ob 6h po vseh ljubljanskih nabito polnih cerkvah maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s pridigo Obhajilo €“ zveza posameznika s Kristusom in vernikov med seboj.

Po 9. uri je kardinal Hlond na Stadionu kot višek kongresa daroval slovesno pontifikalno mašo. Pred mašo je več kot stotisočglava množica pod vodstvom kanonika dr. Franca Kimovca zapela Lepa si, lepa si, roža Marija. Med mašo je bila pridiga škofa Rožmana Kristus, Kralj resnice in pravice, ljubezni in miru. Združeni zbori so peli koralno angelsko mašo. Na koncu je kardinal legat podelil papeški blagoslov, združen s popolnim odpustkom. Nato je bilo na Stadionu drugo slavnostno zborovanje s tremi nagovori. Takšnega shoda Ljubljana do tedaj še ni videla, ne po številu ne po veličastnosti ne po izvrstni organizaciji.

Popoldne je bila po ljubljanskih ulicah od stolnice pa do Stadiona kot krona vseh kongresnih prireditev glavna kongresna slovesna procesija z Najsvetejšim, ki ga je nosil škof Rožman. Na čelu procesije so frančiškanski bogoslovci nosili podobo brezjanske Marije pomagaj. Tako veličastne in številne procesije Ljubljana do tedaj pa tudi pozneje ni več videla. Na Stadionu se je nabralo približno 120.000 ljudi. Kongres so sklenili s petimi litanijami Matere Božje, s kratkim kardinalovim nagovorom za slovo, s posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu, zahvalno pesmijo in z blagoslovom z Najsvetejšim.

V vseh treh dneh se je kongresa udeležilo okrog 150.000 do 200.000 ljudi, v veliki večini Slovencev iz Slovenije pa tudi od drugod. V času kongresa je bilo samo v Ljubljani razdeljenih okrog 120.000 obhajil. Ob kongresu je bilo v glavnem mestu veliko vzporednih verskih in kulturnih prireditev.

Kakor je Marija pomagaj z Brezij ob velikem navdušenju množic prišla na kongres, tak je bil ob sklepu kongresa tudi njen povratek na Brezje. Kakor že mnogokrat se je tudi ob kongresu pokazalo, da smo Slovenci Marijin narod.